Jože Pirjevec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jože Pirjevec
*
Rojstvo: (1940-06-01) 1. junij 1940 (74 let)
Trst
Poklic(i): zgodovinar
Narodnost: Zastava Slovenije slovenska

Jože Pirjevec (nekoč Giuseppe Pierazzi), slovenski zgodovinar, * 1. junij 1940, Trst.

Je eden najpomembnejših diplomatskih zgodovinarjev na zahodnem Balkanu ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Rojen je bil slovenski družini v Trstu, v Italiji. Njegova mlajša sestra Marija Pirjevec je ugledna prevajalka in literarna zgodovinarka. Po drugi svetovni vojni se je družina za nekaj let preselila v Beograd (takrat glavno mesto Jugoslavije), vendar se že leta 1947 preselila nazaj v Trst. Leta 1966 je Pirjevec diplomiral iz zgodovine na Univerzi v Trstu in leta 1971 na Univerzi v Pisi. Šolanje je nadaljeval na diplomatski akademiji na Dunaju. Leta 1977 je doktoriral v Ljubljani, pod mentorstvom zgodovinarja Frana Zwittra.

Sprva je raziskoval odnose med Italijo in južnimi Slovani med risorgimentom v sredini 19. stoletja. Nadaljeval je z raziskovanjem ruske zgodovine v drugi polovici 19. stoletja. Od leta 1980 je raziskoval in izdajal o zgodovini Jugoslavije, jugoslovanskih vojnah in zgodovini Slovencev v Italiji.

Poučeval je zgodovino vzhodne Evrope na univerzah v Pisi, Trstu in v Padovi. Trenutno je vodja oddelka za zgodovino na Univerzi na Primorskem v Kopru. Leta 1995 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Aktiven je bil tudi v javnem življenju, vključno s politiko. Leta 1990 je bil aktivni član Slovenske skupnosti, sredinsko usmerjene stranke slovenske manjšine v italjanski deželi Furlaniji – Julijski krajini. Od leta 2005 je bil aktiven član Liberalne demokracije Slovenije. Leta 2008 je neuspešno kandidiral za slovenski parlament v volilnem okolišu Sežana. Leta 2013 je bil aktiven med protesti proti aktualni politiki in je nato napovedal ustanovitev svoje stranke.

Pirjevec ima slovensko in italjansko državljanstvo. Poleg slovenščine in italjanščine, je tekoč govorec angleščine, nemščine, srbohrvaščine, francoščine in ruščine.

Je član svetovalnega odbora Evropskega združenja za zgodovino pedagogike (EUROCLIO).

Dela[uredi | uredi kodo]

v slovenščini[uredi | uredi kodo]

  • Tito in tovariši. Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-231-844-4
  • Tržaški vozel. 1945-1980. Trst, 1985.
  • "Trst je naš!" Boj Slovencev za morje (1848-1954) Ljubljana, 2007.
  • Jugoslavija 1918-1992 (Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije). Koper 1995.
  • Jugoslovanske vojne 1991-2001. Ljubljana 2003.

v italjanščini[uredi | uredi kodo]

  • Niccolò Tommaseo tra Italia e Slavia. Benetke, 1977.
  • Storia della Russia del XIX secolo (1800-1917). Padova, 1984.
  • Tito, Stalin e l'Occidente. Trst, 1985.
  • Trieste, città di frontiera. Trst, 1989.
  • Il Giorno di san Vito. Jugoslavija 1918-1992: storia di una tragedia. Torino, 1993.
  • Serbi, Croati, Sloveni : storia di tre nazioni. Bologna, 1995.
  • z Marto Verginello in Robertom Spazzalijem, L'altra resistenza: la guerra di liberazione a Trieste e nella Venezia Giulia. Trst, 1995.
  • z Milico Kacin Wohinz. Storia degli Sloveni in Italia, 1866-1998. Benetke, 1998.
  • Le guerre jugoslave, 1991-1999. Torino, 2001.
  • Foibe : una storia d'Italia. Torino, 2009.