Helmut Kohl

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Helmut Kohl
Bundesarchiv B 145 Bild-F074398-0021, Bonn, Pressekonferenz Bundestagswahlkampf, Kohl.jpg
Helmut Kohl l.1987

Kancler Nemčije
Mandat:
1. oktober 1982 (Zahodna Nemčija) / 3. oktober 1990 (združena Nemčija )–27. oktober 1998
Predsednik: Karl Carstens
Richard von Weizsäcker
Roman Herzog
Predhodnik: Helmut Schmidt
Naslednik: Gerhard Schröder

Rojstvo: (1930-04-03) 3. april 1930 (84 let)
Ludwigshafen, Nemčija
Politična stranka: CDU
Zakonec: Hannelore Kohl (umrla 2001)
Maike Richter (od 2008)
Alma mater: University of Heidelberg
Poklic: zgodovinar in politik
Vera: katolik
Podpis: Helmut Kohl Signature.svg

Helmut Josef Michael Kohl, nemški politik, kancler in državnik, * 3. april 1930, Ludwigshafen, Nemčija


Otroštvo[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil 3. aprila 1930 v bolnici v mestu Ludwigshafen. V njegovem mestnem okrožju Friesenheim je bila doma babica (po materini strani) in družina je podedovala hišo z vrtom. Hiša na Hohenzollernstrasse stoji še danes, na friesenheimškem pokopališču imajo družinski grob.

Helmut je bil tretji otrok Johanna Kasparja Kohla (1887-1975) in Cäcilie (1891-1979, rojene Schnur), odraščal je v družbi sestre Hildegard (1922-2003) in brata Walterja (1926-1944). Oče je bil finančni svetovalec ter zaposlen na tamkajšnjem davčnem uradu, mati gospodinja. Bili so konzervativna katoliška družina. Starša sta bila narodno zavedna, a oče ni pristopil v NS režim. Rada pa sta se udeleževala kulturnih prireditev. Čeprav so bili situirani, so živeli varčno, na dopust so hodili k sorodnikom na podeželje v Unterfranken, kjer so pomagali delati. Helmut je bil doma zadolžen za piščance, purane in zajce. Zajce je tudi sistematično gojil in hodil z njimi na razstave. Poznal je vsa sadna drevesa in razmišljal je, da bi postal kmet ali gozdar. V Ludwigshafen-Friesenheimu je začel leta 1936 obiskovati šolo (sprva 4-letno osnovno šolo - Volkschule »Ruprechtschule«, kasneje 4-letno Oberrealschule). Med 37 sošolci je bil najmanjši in najbolj suh prvošolček. Znal si je izboriti mesto v razredu, saj je bil odločen in učil se je brez težav.

Vojni čas[uredi | uredi kodo]

Ko je bil star 9 let, se je začela vojna in začutil je resnost življenja. Vpisal se je v otroško organizacijo »Deutsche Jungvolk« – fantovska varianta NSDAP, kjer je že bil brat Walter. Očeta so 1.9.1939 reaktivirali (bil oficir v prvi svetovni vojni) in moral je na Poljsko. Ko je prihajal na dopuste, je s kolegi skrivoma poslušal Radio London (otroci so morali takrat iz sobe). 11.5.1940 ponoči so Francozi prvič bombardirali Ludwigshafen, bomba je padla tudi na njihov vrt. Po vsakem bombardiranju so morali večji otroci pomagati pobirati ranjence in v mestu pospravljati. Helmuta in sošolce so oktobra 1944 odpeljali na varno v Erbach v Odenwald, kasneje so jih premestili v Berchtesgaden, kjer so že v Hitlerjugend uniformah vadili vojaške veščine in disciplino. V tem kraju so imeli Hitler in prominentno vodstvo države svoje domove in biroje. Zanesljivemu Helmutu so zaupali kurirske posle (v Munchen in na Dunaj). 25.4.1945 je bil tudi Berchtesgaden bombardiran in Helmut je s tremi kolegi odšel peš na dolgo pot domov v Ludwigshafen, kamor je prispel v juniju.

Študij in poklic[uredi | uredi kodo]

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Kot nemški kancler je igral ključno vlogo pri padcu berlinskega zidu in združitvi Nemčij. Na položaju kanclerja je bil 16 let - od 1982 in 1990 kot kancler Zahodne Nemčije ter po tistem še do 1998 kancler združene Nemčije. Po trajanju mandata ga tako presega le Otto von Bismarck. Poleg tega je bil s takratnim francoskim predsednikom Francoisom Mitterandom tudi arhitekt Maastrichtske pogodbe, ki je bila podlaga za oblikovanje Evropske unije.[1]

Pomemben je tudi za Slovence, saj je bil eden od najzaslužnejših da sta Nemčija in Evropska skupnost kmalu po razglasitvi samostojnosti priznali Slovenijo, za kar je prejel red za izredne zasluge Republike Slovenije.[2] Za njegovo vlogo pri integraciji Evrope so ga ob koncu mandata voditelji evropskih držav razglasili za častnega državljana Evrope. Pred njim je to priznanje prejel le Jean Monnet.[3]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Chambers, Mortimer s sod. (1999). The Western Experience. McGraw Hill. ISBN 007-012954-1. 
  2. ^ "Hoteli so mir, ne ohranitve SFRJ". 24.6.2006. Pridobljeno dne 24.12.2010. 
  3. ^ "European leaders honour Kohl". BBC News. 11.12.1998. Pridobljeno dne 24.12.2010. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]