Portal:Literatura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
uredi  

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

Pasica portal.jpg
uredi  

Izbrano delo

Ilustracija iz izdaje okoli leta 1492

Dekameron je prvo veliko delo italijanske pripovedne proze. Avtor dela je znani renesančni umetnik in tudi utemeljitelj novele Giovanni Boccaccio, ki je snov zanj jemal iz del rimskega pisca Apuleja. Delo je nastajalo med letoma 1348 in 1353, prvič pa je bilo natisnjeno skoraj sto let po pisateljevi smrti. Vsebuje sto novel, kar nakazuje tudi naslov - Dekameron (iz gr. deka hemarai, kar bi lahko prevedli kot desetdnevnica). Novele združuje enoten okvir - zbirka se začne mojstrskim realističnim opisom srašne kuge, ki je leta 1348 prizadela Firence in Italijo. Deset mladih ljudi - 7 deklet in trije fantje - se odloči zapustiti okuženo mesto. Zatečejo se v podeželsko vilo, čas pa si, po predlogu ene izmed deklet, krajšajo s pripovedovanjem zgodb. Vsak dan vsak med njimi pove eno zgodbo. Ker je pripovedovalcev deset, nastane v desetih dneh 100 zgodb oz. novel. Vsak dan, razen prvega in devetega, je namenjen temi, ki jo določi »kralj« oz. »kraljica« dneva. V ospredju večine novel je čutna ljubezen, prikazana v najrazličnejših življenjskih položajih. Boccaccio poveličuje človečnost, naravnost, spontanost in svobodo, kar je povezano z veliko gospodarsko močjo Firenc pisateljevega časa. Dekameron je več stoletij vplival na italijansko pa tudi širše evropsko prozno književnost. Več ...

uredi  

Izbrani avtor

František Ladislav Čelakovský

František Ladislav Čelakovský (psevdonim Marcian Hromotluk), češki predromantični pesnik, prevajalec, izdajatelj slovanskih ljudskih pesmi, kritik in narodni prebuditelj, * 7. marec 1799, Strakonice, † 5. avgust 1852, Praga.

Življenje

Čelakovský je obiskoval gimnazijo v Čeških Budjejovicah in v Linzu, študiral je filozofijo na Karlovi univerzi v Pragi. Zaradi finančnih težav se je moral vrniti v Češke Budjejovice, vendar je bil kmalu izključen, ker je bral prepovedana dela Jana Husa. Nato se je preživljal kot prevajalec in vzgojitelj. Leta 1830 je dobil ponudbo iz Rusije, da bi skupaj s Josefom Pavlom Šafárikom in Václavom Hanko ustanovil in vodil Slovansko knjižnico v Sankt Peterburgu. Ponudbo je zavrnil, saj je prejel rento Princa Kinskega. Od leta 1833 je bil urednik časopisa v Pragi, vendar ga je moral zapustiti, ker je objavil članek, ki je kritiziral ruskega carja. Na univerzi v Wrocławu je bil leta 1841 imenovan za prvega profesorja slovanske književnosti v Nemčiji in tam delal do leta 1849, ko je isto funkcijo pridobil na Karlovi univerzi v Pragi. Več ...

uredi  

Novi članki


Kategorija Književnost

uredi  

Navedki

Slovenski narod, stanujući na južno-zapadnoj granici slavenskoga koliena, susied je dvima narodima neslavenskima, na sieveru niemačkomu, na zapadu talijanskomu. Nu već s toga, što su Slovenci skoro neprekidno spadali na niemačku dèržavu, viekovito je na njih niemački jezik dielovao. Taj se upliv pokazuje sve do najnovijega vremena, ter će ostati, dok Slovencem jednom nepune u dio poraba narodnoga jezika i u školi i u pisarnah, a drugo, dok se pisci neupoznadu točno s drugim kojim čistim slavenskim nariečjem, a napose s hèrvato-sèrbskim.

Razvitak njihova jezika u književnom smislu bio je dva puta pobudjen i spotaknut baš od niemačke strane, a to i jedan i drugi put zbog vierozakonskih odnošajah.

(Ivan Macun, Kratak pregled slovenske literature, Zagreb, 1863)

uredi  

Izbrani pojem

Jurij kozjak.jpg

Turška povest je eden izmed pomembnih žanrskih tipov slovenskega zgodovinskega pripovedništva. Pokriva zgodovinsko obdobje od 1353 do 1715, ki je širše od obdobja turških vpadov na slovensko ozemlje (1408-1593). Vzorčni primer turške povesti je Jurčičev Jurij Kozjak, slovenski janičar, samih povesti pa je približno 40.

Turška povest je eden najbolj trdoživih žanrskih tipov zgodovinskega romana pri nas. Turške epizode se pojavijo že v Kočevarjevi povesti Mlinarjev Janez iz leta 1859, pravi vzorec tega pripovedništva pa je leta 1864 pripravil Josip Jurčič s povestjo Jurij Kozjak, slovenski janičar.

Turki so pomemben del snovnega, tematskega in motivnega repretorarja slovenske literature, največkrat se pojavljajo v ljudski pesmi in poljudni pripovedni prozi. V slovenskem kulturnem spominu Turki sicer zavzemajo mesto nacionalnih sovražnikov, a kot sovražniki so tudi združevalni element, saj skupna nevarnost vedno pomirja socialna nasprotja znotraj nacije in jih združuje. Nase preusmerja socialne napetosti ter posledično prevzema vlogo socialnega strelovoda. Več ...

uredi  

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

Inštitucije:
Fakultete in oddelki: Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani | Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo | Oddelek za slovenistiko na Fakulteti za humanistične študije v Kopru | Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru | Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici | Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju | Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Akademijski inštituti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Založbe: Goriška matica | Cankarjeva založba | Mladinska knjiga | Slovenska matica | Državna založba Slovenije | Modra ptica | Slovenski knjižni zavod | Prešernova družba | Mohorjeva družba | Metodova družba | Obzorja
Društva: Slavistično društvo Slovenije | Društvo slovenskih pisateljev | Društvo slovenskih književnih prevajalcev | Slovensko društvo za primerjalno književnost | Slovensko bralsko društvo
Festivali in srečanja: Borštnikovo srečanje | Festival Pranger | Mednarodni literarni festival Vilenica
Nagrade: Slovenske literarne nagrade | seznam slovenskih nagrad za književnost | Seznam slovenskih mladinskih literarnih nagrad | Prešernova nagrada | Večernica | Jenkova nagrada | Veronikina nagrada | Kresnik | Desetnica | Zlatnik poezije

Publikacije:
Literarna spletišča: Spletno pero | Pesnik | Locutio
Literarni časopisi: Gruda | Kres | Sodobnost | Mladika | Glasnik slovenskega slovstva | Slovenski glasnik | Glasnik | Zvon | Zora | Slovan | Dom in svet | Slovanski svet | Ljubljanski zvon | Naši zapiski | Mentor | Domači prijatelj | Rdeči pilot | Trije labodje | Ženski svet | Križ na gori | Kritika | Tank | Križ | Književnost | Dejanje | Beseda | Mladinska revija | Razgledi | Mlada pota | Naša sodobnost | Novi svet | Bori | Nova obzorja | Mlada pota | Meddobje/Entresiglo | Revija 57 | Mladje | Perspektive | Problemi | Most | Dialogi | Kaplje | Zaliv | Prostor in čas | Revija 2000 | Primorska srečanja | Nova revija | Znamenje | Fontana | Rast | Literatura | Apokalipsa | Srce in oko | Litterae Slovenicae | Seznam slovenskih časopisov
Leposlovne knjige: Wikipedija:WikiProjekt_Romani
Literarnovedni časopisi: Slavistična revija | Jezik in slovstvo | Primerjalna književnost | Acta Neophilologica
Zborniki: Obdobja | SSJLK | Zbornik Slavističnega društva Slovenije |
Monografije: Knjižne zbirke: Literarni leksikon | Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Leksikoni in enciklopedije: Literarni leksikon | Primorski slovenski biografski leksikon | Slovenski literarni junaki | Slovenski biografski leksikon
Literarne zgodovine: Zgodovina slovenskega slovstva (Kleinmayr) | Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser) | Slovensko slovstvo (Anton Slodnjak) | Zgodovina slovenskega slovstva (Legiša in drugi)
Literarne teorije:

Pojmi:
Literarnoteoretični pojmi: seznam literarnih pojmov | Kategorija: Književnost
Genologija: žanr | žanrska literatura | ženski roman | vojni roman | biografski roman | biografija | duhovniški roman | sodobni roman | kriminalni roman | potopisni roman | pravljični roman
kmečka povest: folklorna idila | pokrajinska povest | domačijska povest | zgodovinski roman: roman o antiki | roman o naselitvi | roman o pokristjanjevanju | turška povest | rokovnjaška povest | čarovniška povest | uskoška povest | rodbinska kronika | bajka | pravljica | pripovedka | povedka | roman | povest | novela
lirika | epika | dramatika | proza | poezija | drama | verzifikacija | priložnostna literatura | grafomanija | fikcija
Verzologija: kvantitativna verzifikacija | silabotonična verzifikacija | silabična verzifikacija | akcentuacija verzifikacija | trohej | jamb | daktil | sapfična kitica | distih | asklepiadska kitica | ambrozijanska kitica | alpska poskočnica | nibelunška kitica | tercina | kvartina | sekstina | oktava | decima | prosti verz | pesem v prozi | elegija | oda
Naratologija: okvirna pripoved | roman | pripovedka | kratka zgodba | črtica | perspektiva | kronotop | pripovedovalec | opis | govor | notranji monolog
Dramska teorija: dialog | didaskalije | drama | monolog | monodrama | premiera | oder | ljudska igra | melodrama | lajtmotiv | pekinška opera | tragikomedija | tragedija | komedija | skeč | agitka | spevoigra | poetična drama | matineja | komorno gledališče | enodejanka | kabaret | farsa
Tekstologija: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev | editio princeps | diplomatska izdaja | konjektura | emendacija | corruptela
Tipografija: tiskarstvo | črka | črkovni nabor | kurziv | krepki tisk | inicialka | kapitelke | verzalke | serifne pisave | times |
Periodizacijski pojmi: reformacija | protireformacija | barok | razsvetljenstvo | predromantika | romantika | postromantika | realizem | naturalizem | moderna | književnost med vojnama | literatura v NOB | sodobna literatura
Metode in smeri v literarni vedi: psihoanaliza | psihološka metoda | marksizem | pozitivizem | sociološka metoda | historična metoda | biografska metoda | duhovna zgodovina | bitna zgodovina | eksistencializem | fenomenologija | imanentna interpretacija | nova kritika | ruski formalizem | praški strukturalizem | francoski strukturalizem | dekonstrukcija | poststrukturalizem | recepcijska estetika | metodološki pluralizem | feministična literarna veda | novi historizem | semiotika | kulturni materializem | empirična literarna veda | sistemska teorija
Nacionalne filologije: Bohemistika | Polonistika | Hispanistika | Italijanistika | Germanistika | Anglistiika | Slovenistika | Slavistika | Komparativistika

uredi  

Ostali projekti