Portal:Literatura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
uredi  

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

Pasica portal.jpg
uredi  

Izbrano delo

Tisoč devetsto štiriinosemdeset (1984)  
Avtor George Orwell
Država Združeno kraljestvo
Jezik angleščina
Založnik Secker and Warburg (London)
Datum izida 8. junij, 1949
Žanr distopija, politični roman
Vrsta medija trda/mehka vezava, e-knjiga, avdio knjiga
Klasifikacija
ISBN ISBN 0-452-28423-6

1984 (izvirno angleško Nineteen Eighty-Four) je roman angleškega pisatelja Georgea Orwella, ki je izšel v juniju 1949. Roman je antiutopičen (drug izraz distopija), saj so v njem prikazane totalitaristične države totalne kontrole v letu 1984. Uvrščajo ga v žanr znanstvene fantastike. Roman je uvedel koncept vedno prisotnega in vsevidnega Velikega brata, ki je bil v kasnejših delih ter tudi v popularni kulturi mnogokrat nanovo oživljen.

Svet v letu 1984

Svet je v letu 1984 razdeljen na tri velike države: Eastazijo, Evrazijo in Oceanijo. Glavni junak, Winston Smith, je državljan slednje, ki sicer obsega Ameriko, Veliko Britanijo, Avstralijo in jug Afrike. Vlada ji Stranka, na čelu katere je mitični Veliki brat. Uprava je razdeljena na štiri ministrstva, ki skrbe za določena področja:

Ministrstvo ljubezni 
iskanje, zasledovanje in prevzgoja prestopnikov
Ministrstvo resnice 
propaganda
Ministrstvo miru 
vojna
Ministrstvo obilja 
preskrba s hrano in drugimi potrebščinami

Več ...

uredi  

Izbrani avtor

George Orwell

George Orwell (pravo ime Eric Arthur Blair), angleški pisatelj, * 25. junij 1903, Motihari, Bengalija, Indija, † 21. januar 1950, London, Anglija.

Eric Arthur Blair se je rodil angleškemu uradniku v Indiji. Mati ga je pri enem letu starosti pripeljala v Anglijo, očeta pa je zopet videl šele pri starosti 4 let. Imel je dve sestri. Svojo družino je kasneje humoristično opisal kot pripadnico »spodnje-zgornjega-srednjega« razreda. Med drugim je študiral tudi na kolidžu Eton in bil kraljevi štipendist.

Več ...

uredi  

Novi članki


Kategorija Književnost

uredi  

Navedki

“Soška postrv, ta tudi do 130 cm dolg nočni lovec, je bila šifra oziroma geslo, da so Škocjanske jame prazne. Torej naj bi se spet lahko napolnile z novimi ilegalci. Renato se je izdal takrat, ko me je povabil na soško postrv. Takrat sem vedel, da smo na pravi poti.”

“Koliko ste jih ujeli?” se je oglasil eden izmed obiskovalcev.

“Šestdeset, zaenkrat!”

“Šestdeset revežev,” je rekla Ilona.

Pegam in Lambergar pa spet nič. Samo to sta še rekla: “Res je dobra riba!”

(Sonja Koranter, Soška postrv)

uredi  

Izbrani pojem

Humanistika je izraz za akademske discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode. Sodobnejši zbirni termin za humanistične discipline je kulturne vede oz. kulturologija.

V angleščini ločujejo med humanities in human science. Prvi pokriva tradicionalne humanistične discipline, drugi pa tiste, ki uporabljajo empirične metode (npr. ekonomija). Humanistika v angleščini ni eno od področij znanosti, tako kot pri nas, ampak je skupaj z umetnostjo (arts and humanities) opozicija znanosti. Nemci uporabljajo izraz Humanwissenschaft, ki je prekriven z angleškim human science, za tradicionalno humanistiko pa ohranjajo latinski izraz studia humanitatis, ki je v srednjem veku je izraz označeval tiste discipline, ki se ne nanašajo na teologijo in naravoslovje. Družboslovne metode vedno bolj prodirajo tudi v tradicionalne humanistične discipline (npr. jezikoslovje) in jih tako odpirajo interdisciplinarnosti. Tradicionalna humanistika, ki se rada sklicuje na knjižno kulturo, se neredko čuti ogrožena tudi od digitalne humanistike (en:digital humanities), ki z uporabo računalniških orodij aktualizira humanistične vsebine. Več ...

uredi  

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

Inštitucije:
Fakultete in oddelki: Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani | Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo | Oddelek za slovenistiko na Fakulteti za humanistične študije v Kopru | Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru | Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici | Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju | Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Akademijski inštituti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Založbe: Goriška matica | Cankarjeva založba | Mladinska knjiga | Slovenska matica | Državna založba Slovenije | Modra ptica | Slovenski knjižni zavod | Prešernova družba | Mohorjeva družba | Metodova družba | Obzorja
Društva: Slavistično društvo Slovenije | Društvo slovenskih pisateljev | Društvo slovenskih književnih prevajalcev | Slovensko društvo za primerjalno književnost | Slovensko bralsko društvo
Festivali in srečanja: Borštnikovo srečanje | Festival Pranger | Mednarodni literarni festival Vilenica
Nagrade: Slovenske literarne nagrade | seznam slovenskih nagrad za književnost | Seznam slovenskih mladinskih literarnih nagrad | Prešernova nagrada | Večernica | Jenkova nagrada | Veronikina nagrada | Kresnik | Desetnica | Zlatnik poezije

Publikacije:
Literarna spletišča: Spletno pero | Pesnik | Locutio
Literarni časopisi: Gruda | Kres | Sodobnost | Mladika | Glasnik slovenskega slovstva | Slovenski glasnik | Glasnik | Zvon | Zora | Slovan | Dom in svet | Slovanski svet | Ljubljanski zvon | Naši zapiski | Mentor | Domači prijatelj | Rdeči pilot | Trije labodje | Ženski svet | Križ na gori | Kritika | Tank | Križ | Književnost | Dejanje | Beseda | Mladinska revija | Razgledi | Mlada pota | Naša sodobnost | Novi svet | Bori | Nova obzorja | Mlada pota | Meddobje/Entresiglo | Revija 57 | Mladje | Perspektive | Problemi | Most | Dialogi | Kaplje | Zaliv | Prostor in čas | Revija 2000 | Primorska srečanja | Nova revija | Znamenje | Fontana | Rast | Literatura | Apokalipsa | Srce in oko | Litterae Slovenicae | Seznam slovenskih časopisov
Leposlovne knjige: Wikipedija:WikiProjekt_Romani
Literarnovedni časopisi: Slavistična revija | Jezik in slovstvo | Primerjalna književnost | Acta Neophilologica
Zborniki: Obdobja | SSJLK | Zbornik Slavističnega društva Slovenije |
Monografije: Knjižne zbirke: Literarni leksikon | Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Leksikoni in enciklopedije: Literarni leksikon | Primorski slovenski biografski leksikon | Slovenski literarni junaki | Slovenski biografski leksikon
Literarne zgodovine: Zgodovina slovenskega slovstva (Kleinmayr) | Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser) | Slovensko slovstvo (Anton Slodnjak) | Zgodovina slovenskega slovstva (Legiša in drugi)
Literarne teorije:

Pojmi:
Literarnoteoretični pojmi: seznam literarnih pojmov | Kategorija: Književnost
Genologija: žanr | žanrska literatura | ženski roman | vojni roman | biografski roman | biografija | duhovniški roman | sodobni roman | kriminalni roman | potopisni roman | pravljični roman
kmečka povest: folklorna idila | pokrajinska povest | domačijska povest | zgodovinski roman: roman o antiki | roman o naselitvi | roman o pokristjanjevanju | turška povest | rokovnjaška povest | čarovniška povest | uskoška povest | rodbinska kronika | bajka | pravljica | pripovedka | povedka | roman | povest | novela
lirika | epika | dramatika | proza | poezija | drama | verzifikacija | priložnostna literatura | grafomanija | fikcija
Verzologija: kvantitativna verzifikacija | silabotonična verzifikacija | silabična verzifikacija | akcentuacija verzifikacija | trohej | jamb | daktil | sapfična kitica | distih | asklepiadska kitica | ambrozijanska kitica | alpska poskočnica | nibelunška kitica | tercina | kvartina | sekstina | oktava | decima | prosti verz | pesem v prozi | elegija | oda
Naratologija: okvirna pripoved | roman | pripovedka | kratka zgodba | črtica | perspektiva | kronotop | pripovedovalec | opis | govor | notranji monolog
Dramska teorija: dialog | didaskalije | drama | monolog | monodrama | premiera | oder | ljudska igra | melodrama | lajtmotiv | pekinška opera | tragikomedija | tragedija | komedija | skeč | agitka | spevoigra | poetična drama | matineja | komorno gledališče | enodejanka | kabaret | farsa
Tekstologija: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev | editio princeps | diplomatska izdaja | konjektura | emendacija | corruptela
Tipografija: tiskarstvo | črka | črkovni nabor | kurziv | krepki tisk | inicialka | kapitelke | verzalke | serifne pisave | times |
Periodizacijski pojmi: reformacija | protireformacija | barok | razsvetljenstvo | predromantika | romantika | postromantika | realizem | naturalizem | moderna | književnost med vojnama | literatura v NOB | sodobna literatura
Metode in smeri v literarni vedi: psihoanaliza | psihološka metoda | marksizem | pozitivizem | sociološka metoda | historična metoda | biografska metoda | duhovna zgodovina | bitna zgodovina | eksistencializem | fenomenologija | imanentna interpretacija | nova kritika | ruski formalizem | praški strukturalizem | francoski strukturalizem | dekonstrukcija | poststrukturalizem | recepcijska estetika | metodološki pluralizem | feministična literarna veda | novi historizem | semiotika | kulturni materializem | empirična literarna veda | sistemska teorija
Nacionalne filologije: Bohemistika | Polonistika | Hispanistika | Italijanistika | Germanistika | Anglistiika | Slovenistika | Slavistika | Komparativistika

uredi  

Ostali projekti