Portal:Literatura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
uredi  

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

Pasica portal.jpg
uredi  

Izbrano delo

Predmestje  
Avtor Vinko Möderndorfer
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Cankarjeva založba
Datum izida 2002
Žanr roman
Št. strani 189
Klasifikacija
ISBN 961-231-282-6

Predmestje (COBISS) je roman Vinka Möderndorferja; izšel je leta 2002 pri Cankarjevi založbi. Pri isti založbi je leta 2004 izšla 2. izdaja (COBISS).

Predmestje se začne s sedmino Marjanove pokojne žene Eme, ki je naredila samomor. V prvem delu romana spoznamo tudi Marjanova nova soseda, mlad par druge nacionalnosti, Nebojšo in Jasmino. V nadaljevanju spremljamo Marjana in njegove tri prijatelje, Lojza, Slavka in Fredija. Četverica preživlja večere na predmestnem kegljišču, ob nedeljah pa hodijo na t. i. "nedeljske" izlete, kjer mučijo potepuške pse: nedolžno žival obstreljujejo, dokler ne pogine. Ker četverica ne prenese mladega para (predvsem zato, ker je Nebojša tujec), se nekega večera domislijo, da bi skrivaj posneli dogajanje v njuni spalnici. "Nikakor ne morejo oprostiti, da imata drug drugega, bližino, intimo, obsedata jih s početjem, o katerem si sami niti sanjariti ne upajo več." (Matej Bogataj v spremni besedi na ovitku.) Ko Nebojša razkrinka četverico oz. njihovo početje, nasilneži brez pomisleka z njim opravijo fizično. Konec romana ni čisto jasen - ne vemo, ali so Nebojšo ustrelili ali ne. Več ...

uredi  

Izbrani avtor

Pavlina Pajk
Pavlina Pajk2.jpg
Rojstvo: 9. april 1854
Pavia, Italija
Smrt: 1. junij 1901
Ljubljana
Poznan/a po: pesnica in pisateljica

Pavlina Pajk , slovenska pesnica in pisateljica, * 9. april 1854, Pavia, Italija, † 1. junij 1901, Ljubljana.

Pajkova je obiskovala uršulinsko samostansko šolo v Gorici in nato več kot 20 let preživela v Gradcu, Brnu in Dunaju. Prve pretežno ljubezenske pesmi je med 1874 do 1878 objavljala v Zori, v kateri so izšli tudi njena novela Občutki na novega leta dan (1876), roman Odlomki iz ženskega dnevnika (1876) in črtice Ženska pisma prijatelju (1877). V prozi se je zgledovala bolj po Stritarju kot Jurčiču; njenim pripovedkam manjka epska slikovitost in trdnost zgradbe. Prva pesniška zbirka Pesni je izšla leta 1878. Njene pesmi ne kažejo večje pesniške nadarjenosti.

Več ...

uredi  

Novi članki


Kategorija Književnost

uredi  

Navedki

Kako je Pavliha kukca prodal

Pavliha je bil edini sin svoje matere. Neizrečeno ga je rada imela, da-si jej je dal veliko opraviti. Stanovala sta skupaj sama v majhni, a lastni hišici. Kedar je šla mati iz dóma, takrat je pustila Pavliha vselej samega brez varha domá; zanašala se je na sinovo ubogljivost. Pavlihu namreč se mora po vsej pravici priznati, da je kaj rad ubogal; kar mu je bilo zapovedano, natanko je vse tako storil, le za las ne drugače. Kedar je pa po svoji glavi ravnati moral, takrat je skuhal pravo Pavlihovo.

Nekega dné je bil Pavliha sam domá. Mati mu je gredé od hiše zeló priporočevala, da nikakor ne sme po hiši stikati, kakor je navajen. Zlasti pa mu je hudo zapovedala, da se mora peči ogibati; kajti kukec, strašna, huda žival sedi v peči v nekem loncu pod pepelom. Mati mu je bila zažugala, da mu bode kukec pri tej priči oči izkopal, ako le v peč pogleda. Pavliha je zvesto obljubil, da bode ubogal ter še iz hiše ne pojde, temveč bode vedno lepo za pečjó sedel.

(Pripovedke o slovenskem Pavlihi, Slovenski glasnik 1864)

uredi  

Izbrani pojem

Sončno kolo iz Knjige mrtvih, ki jo je napisal egipčanski pisec Ani

Egipčanska književnost je nastala v obdobju Starega Egipta (okoli leta 3000 pr. n. št.) in se razvijala do prihoda Aleksandra Velikega (332 pr. n. št.), ko je postala sestvani del henelistične kulture. Kot večina književnosti najstarejših obdobij je tudi ta zelo religioznega in mitološkega značaja.

Egipčansko književnost je lahko razdelimo na poezijo in prozo. Razvite dramatike še ni bilo. Z književnostjo so se lahko ukvarjali predvsem vladajoči sloji in pisarji. Besedila iz Starega Egipta so raziskovalcem postala dostopna šele v 19. stoletju, ko je francoski arheolog Champollion razvozlal pisavo hieroglifov. V mitih so pogosti opisi potovanj v onostranstvo ter prošnje in nasveti za posmrtno življenje, zato ni nič nenavadnega, da so večino besedil odkrili v grobnicah in piramidah. Izmed knjig je najbolj pomembna in razširjena Egipčanska knjiga mrtvih. Veliko je verskih himn, ki so posvečene egipčanskemu bogu Amonu. Pesem nosačev žita spada med prve socialne pesmi. Govori o naporih in težkem in smrtno nevarnem delu kmečkih in pristaniških delavcev.

Več ...

uredi  

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

Inštitucije:
Fakultete in oddelki: Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani | Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo | Oddelek za slovenistiko na Fakulteti za humanistične študije v Kopru | Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru | Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici | Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju | Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Akademijski inštituti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Založbe: Goriška matica | Cankarjeva založba | Mladinska knjiga | Slovenska matica | Državna založba Slovenije | Modra ptica | Slovenski knjižni zavod | Prešernova družba | Mohorjeva družba | Metodova družba | Obzorja
Društva: Slavistično društvo Slovenije | Društvo slovenskih pisateljev | Društvo slovenskih književnih prevajalcev | Slovensko društvo za primerjalno književnost | Slovensko bralsko društvo
Festivali in srečanja: Borštnikovo srečanje | Festival Pranger | Mednarodni literarni festival Vilenica
Nagrade: Slovenske literarne nagrade | seznam slovenskih nagrad za književnost | Seznam slovenskih mladinskih literarnih nagrad | Prešernova nagrada | Večernica | Jenkova nagrada | Veronikina nagrada | Kresnik | Desetnica | Zlatnik poezije

Publikacije:
Literarna spletišča: Spletno pero | Pesnik | Locutio
Literarni časopisi: Gruda | Kres | Sodobnost | Mladika | Glasnik slovenskega slovstva | Slovenski glasnik | Glasnik | Zvon | Zora | Slovan | Dom in svet | Slovanski svet | Ljubljanski zvon | Naši zapiski | Mentor | Domači prijatelj | Rdeči pilot | Trije labodje | Ženski svet | Križ na gori | Kritika | Tank | Križ | Književnost | Dejanje | Beseda | Mladinska revija | Razgledi | Mlada pota | Naša sodobnost | Novi svet | Bori | Nova obzorja | Mlada pota | Meddobje/Entresiglo | Revija 57 | Mladje | Perspektive | Problemi | Most | Dialogi | Kaplje | Zaliv | Prostor in čas | Revija 2000 | Primorska srečanja | Nova revija | Znamenje | Fontana | Rast | Literatura | Apokalipsa | Srce in oko | Litterae Slovenicae | Seznam slovenskih časopisov
Leposlovne knjige: Wikipedija:WikiProjekt_Romani
Literarnovedni časopisi: Slavistična revija | Jezik in slovstvo | Primerjalna književnost | Acta Neophilologica
Zborniki: Obdobja | SSJLK | Zbornik Slavističnega društva Slovenije |
Monografije: Knjižne zbirke: Literarni leksikon | Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Leksikoni in enciklopedije: Literarni leksikon | Primorski slovenski biografski leksikon | Slovenski literarni junaki | Slovenski biografski leksikon
Literarne zgodovine: Zgodovina slovenskega slovstva (Kleinmayr) | Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser) | Slovensko slovstvo (Anton Slodnjak) | Zgodovina slovenskega slovstva (Legiša in drugi)
Literarne teorije:

Pojmi:
Literarnoteoretični pojmi: seznam literarnih pojmov | Kategorija: Književnost
Genologija: žanr | žanrska literatura | ženski roman | vojni roman | biografski roman | biografija | duhovniški roman | sodobni roman | kriminalni roman | potopisni roman | pravljični roman
kmečka povest: folklorna idila | pokrajinska povest | domačijska povest | zgodovinski roman: roman o antiki | roman o naselitvi | roman o pokristjanjevanju | turška povest | rokovnjaška povest | čarovniška povest | uskoška povest | rodbinska kronika | bajka | pravljica | pripovedka | povedka | roman | povest | novela
lirika | epika | dramatika | proza | poezija | drama | verzifikacija | priložnostna literatura | grafomanija | fikcija
Verzologija: kvantitativna verzifikacija | silabotonična verzifikacija | silabična verzifikacija | akcentuacija verzifikacija | trohej | jamb | daktil | sapfična kitica | distih | asklepiadska kitica | ambrozijanska kitica | alpska poskočnica | nibelunška kitica | tercina | kvartina | sekstina | oktava | decima | prosti verz | pesem v prozi | elegija | oda
Naratologija: okvirna pripoved | roman | pripovedka | kratka zgodba | črtica | perspektiva | kronotop | pripovedovalec | opis | govor | notranji monolog
Dramska teorija: dialog | didaskalije | drama | monolog | monodrama | premiera | oder | ljudska igra | melodrama | lajtmotiv | pekinška opera | tragikomedija | tragedija | komedija | skeč | agitka | spevoigra | poetična drama | matineja | komorno gledališče | enodejanka | kabaret | farsa
Tekstologija: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev | editio princeps | diplomatska izdaja | konjektura | emendacija | corruptela
Tipografija: tiskarstvo | črka | črkovni nabor | kurziv | krepki tisk | inicialka | kapitelke | verzalke | serifne pisave | times |
Periodizacijski pojmi: reformacija | protireformacija | barok | razsvetljenstvo | predromantika | romantika | postromantika | realizem | naturalizem | moderna | književnost med vojnama | literatura v NOB | sodobna literatura
Metode in smeri v literarni vedi: psihoanaliza | psihološka metoda | marksizem | pozitivizem | sociološka metoda | historična metoda | biografska metoda | duhovna zgodovina | bitna zgodovina | eksistencializem | fenomenologija | imanentna interpretacija | nova kritika | ruski formalizem | praški strukturalizem | francoski strukturalizem | dekonstrukcija | poststrukturalizem | recepcijska estetika | metodološki pluralizem | feministična literarna veda | novi historizem | semiotika | kulturni materializem | empirična literarna veda | sistemska teorija
Nacionalne filologije: Bohemistika | Polonistika | Hispanistika | Italijanistika | Germanistika | Anglistiika | Slovenistika | Slavistika | Komparativistika

uredi  

Ostali projekti