Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede

Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede je ustanova, ki deluje v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in se ukvarja s sistematičnim raziskovanjem literature.

Delovanje

Je edina slovenska raziskovalna in izobraževalna ustanova (poleg univerzitetnih), ki se ukvarja s sistematičnim raziskovanjem literature. Težišči raziskovalnega dela sta:

• slovenska literatura in literarni veda ter z njima povezani umetnostni, estetski, kulturni in zgodovinska problematika;
• teoretična in metodološka vprašanja, način obstoja literature, njeni funkcijski, sistemski, recepcijski in aksiološki vidiki ter njihova refleksija v različnih usmeritvah literarne vede.

Njegovi raziskovalci opravljajo primerjalnozgodovinske, teoretične in metodološke raziskave literarnih dob, smeri, žanrov, oblik, stila, verza in literarnovednih pristopov. Njihov cilj je pridobivanje novih spoznanj, preverjanje in uvajanje novih metodologij. Prednostna so tista področja, ki zahtevajo dolgoročno skupinsko delo ali dopolnjevanje spoznanj ter tista, ki so za sodobno stroko še posebej aktualna.

Inštitut prireja znanstvene sestanke s širšo, tudi mednarodno udeležbo, pripravlja kritične izdaje starejših slovenskih slovstvenih besedil, dokumentarnega gradiva in literarnozgodovinskih del v knjižni in elektronski obliki ter izdaja v zbirki Studia litteraria znanstvene monografije in zbornike razprav. Pogosto sodeluje s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti oz. ZRC SAZU, drugimi domačimi in tujimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami ter mednarodnimi strokovnimi združenji. Velja omeniti tudi uredniško delo raziskovalcev v znanstvenih revijah (Slavistična revija, Primerjalna književnost, CLCweb: Comparative Literature and Culture).

Zgodovina

Na pobudo literarnega zgodovinarja in takratnega predsednika SAZU Franceta Kidriča je bil statut inštituta sprejet decembra leta 1947, sestavo in notranjo ureditev pa je dobil julija prihodnjega leta. V okviru SAZU je po 2. svetovni vojni nastalo mnogo raziskovalnih zavodov (Inštitut "Jožef Štefan", Kemijski inštitut idr.), od katerih so se nekateri osamosvojili, druga pa delujejo danes v sklopu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Prvotno je inštitut nosil ime "Inštitut za literature", sedanje ime pa je dobil ob reorganizaciji leta 1972.

V dolgoročnem delovnem programu inštituta, kot je bil določen v njegovem statutu, so bile zapisane naslednje naloge:

• Kritični, na temelju novih znanstvenih metod osnovani študij vseh problemov literarne vede in literarne zgodovine tako v domači kakor v tuji literarnozgodovinski in literarnoteoretični produkciji;
• Priprava znanstvenih monografij in standardnih del iz omenjenih področij in v omenjeni smeri;
• Revizija slovenskega literarnozgodovinskega dela z vidika moderne znanstvene metode;
• Kritične in komentirane izdaje slovenskih klasikov in korespondence znamenitih Slovencev;
• Nadaljevanje in dopolnjevanje Slovenskega biografskega leksikona in skrb za slovensko knjižno bibliografijo;
• Vodstvo dela znanstvenih aspirantov in kandidatov za naslov doktorja.

V prvih letih delovanja so bile zmožnosti inštituta zaradi objektivnih razlogov (pomanjkanja denarja in primernih prostorov) skrajno omejene. Od leta 1952 je v njem redno delovalo predvsem uredništvo Slovenskega biografskega leksikona.

Ob ustanovitvi je imel inštitut poleg Franceta Kidriča (ki je bil hkrati in predvsem predsednik SAZU) le eno raziskovalko. Število je do konca 60., pod vodstvom Antona Ocvirka, naraslo na pet, s koncem naslednje dekade na deset, v 80. letih pa je bilo doseženo današnje število enajstih raziskovalcev.

Organizacijska sestava

V sklopu Inštituta delujeta dve sekciji:

• sekcija za slovensko literarno zgodovino,
• sekcija za literarno teorijo.

Po reorganizaciji leta 1972 so inštitut sestavljale tri sekcije: sekcija za slovensko literarno zgodovino, sekcija za literarno teorijo ter sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo. Slednja se je ob ponovni reorganizaciji ob 50-letnici inštituta leta 1999 osamosvojila in se preoblikovala v Inštitut za biografiko in bibliografijo.

Knjižnica

Knjižnica deluje v sklopu Biblioteke SAZU in je skupna z Inštitutom za kulturno zgodovino. Njen knjižni fond obsega približno 35000 enot, kar vključuje slovenske in tuje literarnozgodovinske in teoretične monografije, zbirke literarnih del v znanstvenih in študijskih izdajah, izbor starejšega slovenskega leposlovja, periodiko ter skoraj popolna zbirka starejših slovenskih revij. Letni prirast gradiva je približno 500 enot.

Upravniki oz. predstojniki

• France Kidrič (1948–1950)
• Josip Vidmar (1950–1964)
• Anton Ocvirk (1965–1980)
• Janko Kos (1980–1983)
• Darko Dolinar (od 1983)

Trenutni sodelavci

• Darko Dolinar, predstojnik
• Marjan Dolgan
• Marijan Dović
• Jernej Habjan
• Marko Juvan
• Alenka Koron, bibliotekarka
• Alenka Maček, tajnica
• Matija Ogrin
• Jola Škulj
• Luka Vidmar
• Monika Deželak Trojar

Viri in zunanje povezave

• Spletna stran inštituta
• Stara spletna stran inštituta
• ur. Darko Dolinar: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ob petdesetletnici. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998.