Samogovor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Samogovor ali monolog je zaupen pogovor dramske osebe same s seboj. Je izpoved, ki je namenjena neposredno gledalcu. Dramska oseba se pogovarja s svojim notranjim svetom, v katerem se kažejo protislovja, ali pa se z monologom neposredno odziva na zunanje dogajanje.

V dramatiki druge polovice dvajsetega stoletja (Bernard-Marie Koltès, Elfriede Jelinek, Heiner Müller, Sarah Kane), v t.i. ne več dramskih gledaliških besedilih in postdramskem gledališču samogovor ali kvazimonolog velikokrat zamenja dialog, ki je v krizi.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Ne več dramski gledališki tekst in postdramsko gledališče

Zgradba samogovora je pravzaprav dvogovorna- govorec je v sporu s samim seboj.