Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Posveča se odnosom med književnostmi različnih nacionalnih kultur in različnih jezikov. Raziskuje medsebojne vplive, gibanja, vire literarnih del, teme, itd. Slovenska primerjalna veda se posveča tudi študiju slovenske književnosti ter njenemu položaju v evropskem in mednarodnem literarnem razvoju. Literarna teorija se ukvarja z osnovnimi vprašanji literarne umetnost, njenim izvorom, njenimi zakonitostmi in njenimi značilnostmi, raziskuje obstoj literature, obliko literarnih del, njihovo bistvo in smisel.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovino oddelka delimo na 5 obdobij:

Začetki (1925-1937)[uredi | uredi kodo]

Zgodovina Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo se začne 24. junija 1925, ko je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani sprejela izpitni red beograjske, ki je predvideval diplomski izpit iz primerjalne književnosti s teorijo književnosti. Ustanoviti je bilo treba novo stolico, ki jo je začasno prevzel France Kidrič, profesor za starejšo slovansko literaturo s posebnim ozirom na slovensko. Samostojno se je študij primerjalne književnosti pojavil v napovedniku predavanj šele leta 1929. Po dogovoru naj bi bil Kidrič zadolžen za primerjalno literarno zgodovino, germanist Jakob Kelemina za literarno teorijo, slavist Ivan Prijatelj pa za zgodovino kritike. Leta 1930 je na tem oddelku diplomiral tudi Anton Ocvirk.

Razcvet (1938-1957)[uredi | uredi kodo]

Po smrti slovenista Ivana Prijatelja je njegovo mesto zasedel Anton Ocvirk, ki je v zimskem semestru 1937/38 začel s predavanji, najprej na slavistiki in nato še na primerjalni književnosti. V času vojne sta se Kidrič in Ocvirk pridružila odporniškemu gibanju, zato so oba zaprli. Na katedro sta se vrnila z zimskim semestrom 1945/46. Kidrič je leta 1948 odšel. Od poletnega semestra 1949 je Ocvirk predaval le še na primerjalni književnosti. Leta 1957 je Ocvirka zadela možganska kap. Njegovo mesto je začasno prevzel slavist Anton Slodnjak.

Nove metode in novi slušatelji (1957-1977)[uredi | uredi kodo]

Pomembno ime, povezano z zgodovino oddelka je Dušan Pirjevec. Na oddelku je začel predavati v šolskem letu 1963/64. Z njegovim nastopom se je zelo povečalo število slušateljev. V šolskem letu 1967/68 se je vpisalo nad sto novincev, kar je desetkrat toliko kot leta 1960. Leta 1971 je oddelek dobil svojo prvo redno zaposleno bibliotekarko Vero Troha. Istega leta je oddelek dobil ime , ki ga nosi še danes: Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Leta 1970/71 se je na oddelku kot profesor zaposlil Janko Kos.

Zrelost (1978-1998)[uredi | uredi kodo]

V tem času sta bila zaposlena dva profesorja, Janko Kos in Evald Koren. Jeseni 1997 se je oddelek preselil v nove kabinete. Prvič pa je ustrezne prostore dobila tudi knjižnica.

Od 1998 naprej[uredi | uredi kodo]

Od šolskega leta 1998/99 do 2001/02 je bil predstojnik oddelka Lado Kralj. V tem času se je oddelek intenzivno povezal s tujino. Nekaj naših profesorjev je gostovalo na tujih univerzah. Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo pa je obiskalo nekaj uglednih evropskih literarnih teoretikov in komparativistov. V šolskem letu 2009/10 bo oddelek prvič razpisal prvostopenjski enopredmetni in dvodisciplinarni bolonjski študij.

Študijski program:[uredi | uredi kodo]

Do leta 2008/09[uredi | uredi kodo]

Oddelek se ravna po petih programskih usmeritvah:

  • Zgodovina svetovne književnosti
  • Primerjalna književnost
  • Literarna teorija
  • Literarni prevod
  • Metodologija literarne vede

Študijski program je sestavljen iz seminarjev, predavanj in vaj ter zaobsega 4 leta, velja pa 6 let. V prvem, drugem in tretjem letu študija imajo študentje do 750 ur obveznosti na leto, v četrtem letu pa jih je nekaj manj. Peto leto študentje nimajo predavanj in seminarjev, ampak sestavljajo diplomske naloge in opravljajo preostale izpite. Študentje, ki študij primerjalne književnosti kombinirajo z drugim študijem, imajo na oddelku približno 12 ur obveznosti na teden, tisti, ki primerjalno književnost študirajo enopredmetno, pa približno 25 ur - poslušajo dodatna predavanja iz slovenskega jezika, slovenske stilistike in slovanskih književnosti na Oddelku za slovanske jezike in literature ter obiskujejo lektorat dveh tujih jezikov.

Od leta 2009/10 dalje[uredi | uredi kodo]

Dodiplomski študij

Prvostopenjski študijski program Primerjalna književnost in literarna teorija posreduje študentom/študentkam znanja z najširšega področja literarne vede in jih vpeljuje v osnove komparativistike, literarne zgodovine ter literarne teorije. Posebno pozornost namenja razmerju literature skupaj z drugimi umetnostmi, pa tudi problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature. Eno izmed osrednjih težišč študija je prav preučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu. Na Filozofski fakulteti je mogoče Primerjalno književnost študirati kot enopredmetni študij ali v kombinaciji z drugim predmetom.

Enopredmetni nepedagoški program Primerjalne književnosti in literarne teorije

• Strokovni naslov diplomanta: Diplomirani literarni komparativistist (UN), okrajšano: dipl. lit. komp. (UN)

Dvopredmetni nepedagoški program Primerjalne književnosti in literarne teorije

• Strokovni naslov diplomanta: Diplomirani literarni komparativistist (UN) in diplomirani [naziv druge smeri] (UN), okrajšano: dipl. lit. komp. (UN) in dipl. [naziv druge smeri] (UN)

Podiplomski študij

Do študijskega leta 2008/09 se je bilo mogoče vpisati v triletni magistrski program. Ob koncu študija je kandidat predstavil in zagovarjati magistrsko nalogo, s čimer je dobil naslov Magister primerjalne književnosti in literarne teorije.

Kandidati, ki so opravili magisterij oziroma imajo zadostno število strokovnih objav, lahko kandidirajo za doktorski študij. Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije kandidat dobi naslov Doktor literarnih ved.

Predstojniki[uredi | uredi kodo]

Prvi predstojniki[uredi | uredi kodo]

Slovensko društvo za primerjalno književnost[uredi | uredi kodo]

Ustanovni občni zbor društva je bil dne 29. 3. 1973. Glavne delovne naloge društva in odbora pa so takrat bile: sodelovanje v razpravah o položaju stroke v srednjem šolstvu, priprave za izdajanje publikacij in strokovna predavanja.

Društvo danes povezuje tiste, ki se ukvarjajo s primerjalno književnostjo in literarno teorijo na območju Slovenije. Njegov namen je pospeševanje razvoja vede, usklajevanje strokovne in znanstvene dejavnosti članov, popularizacija stroke in njenih spoznanj ter vzdrževanje in razvijanje mednarodnih stikov.

Publikacije[uredi | uredi kodo]

Revija Primerjalna književnost (1978–) je slovenska znanstvena revija, ki objavlja razprave s področja primerjalne književnosti, literarne teorije, literarne metodologije, estetike in drugih sorodnih področij. Posebno pozornost posveča multidisciplinarnosti. Revija načelno objavlja predvsem članke in razprave o vprašanjih, ki dotlej še niso bila zadovoljivo obdelana ali se kažejo v novi konstelaciji, in tako daje samostojen prispevek k razvoju stroke. Poleg tega vzdržuje stík z njenimi novejšimi težnjami v ocenah znanstvenih del in v informativno-preglednih ter bibliografsko dokumentarnih prispevkih. Ko se ukvarja z glavnimi pojavnimi oblikami literature v sodobnem svetu, obenem širi pot za njihovo spoznavanje v slovenskem prostoru in tako poleg čisto znanstvene opravlja tudi širšo kulturno funkcijo. Prispevke objavlja v slovenščini, občasno tudi v drugih jezikih.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Knjiga Portal:Literatura