Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Usposablja za delo v vseh tipih organizacij, ki se ukvarjajo s produkcijo, zbiranjem, urejanjem, hrambo in posredovanjem zapisanega znanja v vseh oblikah - torej bibliotekarje, informatike in založnike, ki lahko delajo v knjižnicah, informacijskih in dokumentacijskih centrih, knjigarnah, založbah in drugih medijskih hišah.
Vsebina |
Zgodovina[uredi]
Čeprav poznamo knjižnice in založbe v vseh zgodovinskih obdobjih od antike naprej, na tem področju dolgo ni bilo možnosti formalnega izobraževanja. V knjižnicah so v 20. stoletju strokovno delo opravljali delavci z gimnazijsko maturo, zahtevnejša in vodstvena dela pa delavci z univerzitetno izobrazbo, največkrat s humanističnega področja. Prva formalna oblika izobraževanja poklicnih knjižničnih delavcev v Sloveniji sta bila petmesečna strokovna tečaja v letih 1947 in 1949. V študijskih letih 1957/58 in 1963/64 je bila organizirana občasna enoletna šola za knjižničarje in arhivske pomočnike. To je bil prvi poskus rednega strokovnega izobraževanja za to področje po zaključeni srednji šoli v Sloveniji. V študijskem letu 1964/65 pa se je v program Pedagoške akademije v Ljubljani (zdaj Pedagoška fakulteta v Ljubljani) vključil redni dvoletni in dvopredmetni višješolski študij knjižničarstva. Učitelji za različne predmete so se tam usposobili še za delo v knjižnicah vseh vrst. Tako se je izobrazilo kar 22 generacij strokovnih delavcev. Večletna prizadevanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Univerzitetne knjižnice v Mariboru, Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo (zdaj Fakultete za družbene vede), Pedagoške akademije v Ljubljani in Filozofske fakultete v Ljubljani so obrodila sadove leta 1985, ko je bil potrjen visokošolski izobraževalni program bibliotekarstva in leta 1986, ko je bila za izvajalko tega programa določena FF. V marcu 1987 je bil objavljen prvi razpis in v študijskem letu 1988/1989 vpisana prva generacija študentov bibliotekarstva [1][2]. Za vzpostavitev univerzitetnega študija bibliotekarstva si je posebej prizadeval zasl. prof. dr. Branko Berčič, ki je bil tudi prvi predstojnik novoustanovljenega oddelka. [3] Tudi tu je bil sprva mogoč le dvopredmetni študij, torej študij bibliotekarstva in ene od drugih študijskih smeri na Filozofski fakulteti. Od študijskega leta 1996/7 naprej pa je bil mogoč tudi samostojen študij bibliotekarstva. Leta 1997/8 so se kandidati prvič vpisali v magistrski program in leta 1995 v doktorskega.[4][5][6]
Organiziranost[uredi]
Oddelek ima tri katedre:
- Katedro za biblotekarstvo vodi izr.prof.dr. Primož Južnič
- Katedro za informacijsko znanost vodi red.prof.dr. Maja Žumer
- Katedro za knjigarstvo vodi red.prof.dr. Miha Kovač
Študijski programi[uredi]
Dodiplomski študij[uredi]
Dvopredmetni študij bibliotekarstva V obdobju od prvega vpisa v študijskem letu 1987/88 do 1995/96 je bilo mogoče bibliotekarstvo študirati le v povezavi z eno od drugih študijskih smeri na Filozofski fakulteti. Mnogi so na tak način študirali katerega od jezikov in bibliotekarstvo, geografijo, zgodovino, filozofijo ali pedagogiko in bibliotekarstvo. Kandidati so postali univerzitetni diplomirani bibliotekarji in filozofi, pedagogi itd. Usposobljeni so bili za delo v knjižnicah in s svojo drugo študijsko smerjo tudi za delo drugod. Zadnja generacija se je na ta način vpisala v študijskem letu 2005/6.
Enopredmetni študij bibliotekarstva Samo bibliotekarstvo je bilo mogoče študirati od leta 1996/97 dalje. V primerjavi z dvopredmetnim študijem, se študenti tu niso posvetili nobeni drugi znanosti ali disciplini. Pridobili pa so si naziv univerzitetni diplomirani bibliotekar. Usposobljeni so bili za delo v knjižnicah in podobnih ustanovah, npr. dokumentacijskih centrih, založbah in knjigarnah. Zadnja generacija se je na ta način vpisala v študijskem letu 2005/6.
Dodiplomski študij bibliotekarstva in informatike V študijskem letu 2006/7 je bila vpisana prva generacija študentov, ki so bibliotekarstvo in informatiko študirali po »bolonjski reformi« visokošolskega študija. Čeprav so vsebine predmetov že v dvopredmetnem in enopredmetnem študiju bibliotekarstva obsegale informatiko in založništvo, je preoblikovanje študijskega programa to vsebino tudi formalno prikazalo z uvedbo treh študijskih smeri. V prvem in drugem letniku je študij za vse študente enak, v tretjem letniku pa si študent izbere eno od študijskih smeri: bibliotekarstvo, informacijsko znanost ali knjigarstvo. Tako se usposobi za delo v knjižnicah, informacijskih in dokumentacijskih centrih ter založbah in drugih medijskih hišah. Kandidat si po zaključenem študiju pridobi naziv univerzitetnega diplomiranega bibliotekarja in informatika.
Podiplomski študij[uredi]
Magistrski študij do leta 2008 Od študijskega leta 1997/98 do 2008/9 je bil mogoč vpis v triletni magistrski študijski program bibliotekarstva. Študij je potekal na treh smereh: bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu. Kandidati so si pridobili naziv magistra oz. magistrice bibliotekarstva, informacijske znanosti ali knjigarstva.
Magistrski študij od leta 2009 Od študijskega leta 2009/10 poteka podiplomski študij na treh študijskih programih Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Medtem ko dodiplomski študij usposablja za osnovna strokovna dela, podiplomski usposobi za samostojno in vodstveno delo.
Magistrski študijski program Bibliotekarstvo Diplomant je usposobljen za samostojno delo v knjižnicah, informacijskih in dokumentacijskih centrih ter podobnih ustanovah, ki se ukvarjajo s pridobivanjem, urejanjem, shranjevanjem in posredovanjem publikacij in informacij. Opravlja lahko vsa zahtevnejša dela pri nabavi, obdelavi, urejanju in izposoji gradiva v knjižnicah ter posredovanju informacij. Usposobljen je za strokovna in vodstvena delovna mesta v splošnih, visokošolskih, nacionalnih in specialnih knjižnicah, knjižnicah za mladino itd. Pridobi si naziv magister oz. magistrica bibliotekarstva (mag. bibl.).
Magistrski študijski program Informacijska znanost z bibliotekarstvom Diplomant je usposobljen za strokovna in vodstvena delovna mesta v različnih informacijskih ustanovah, kjer so potrebna znanja s področja organizacije informacij tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu (mediji, vladne in uradne organizacije, arhivi, itd.) specialne in visokošolske knjižnice. Pridobi si naslov magister oz. magistrica informacijskih znanosti z bibliotekarstvom (mag. info. znan.).
Magistrski študijski program Založniški študiji Diplomant je usposobljen za samostojno delo v knjižno-založniških in drugih medijskih hišah, ter v vseh gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacijah, v katerih poteka založniška dejavnost. Opravlja lahko vse zahtevnejša uredniška dela. Usposobljen je za strokovna in vodstvena delovna mesta v knjižno-založniških in drugih medijskih hišah, ter v vseh gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacijah, v katerih poteka založniška dejavnost. Ob zaključku študija kandidat pridobi naslov magister oz. magistrica založniških študij (mag. založn.).
Doktorski študij do leta 2008/9 Doktorski študij je od leta 1995 potekal po petletnem individualnem programu. Kandidat si je z uspešnim zagovorom doktorske disertacije pridobil naziv doktorja znanosti s področja bibliotekarstva. Prvi doktorat s tega področja na Univerzi v Ljubljani je bil podeljen leta 1995 dr. Jožetu Urbaniji za disertacijo z naslovom: Strokovni in družbeni položaj knjižničarjev v razvoju knjižničarstva in v njegovi sodobni funkciji
Doktorski študij od leta 2009/10 Od leta 2009/10 naprej študij po zgoraj opisanem programu ne bo več mogoč, saj mora Univerza v celoti preiti na nove študijske programe. V akreditacijskem postopku je skupni doktorski študijski program Filozofske fakultete, v katerem se predvideva tudi doktorski študij informacijskih ved.
Nagrade za najboljše diplomsko in magistrsko delo[uredi]
Berčičeva nagrada Od leta 2002 Oddelek podeljuje Berčičevo nagrado za najboljše diplomsko delo. Dr. Berčič ima posebne zasluge za obstoj Oddelka, zato se je vodstvu oddelka zdelo primerno, da nagrado poimenuje po njem. Nagrada je namenjena spodbujanju študentov, da bi se za diplomsko delo še posebej potrudili. Diploma s skromno denarno nagrado je podeljena za dosežke v preteklem koledarskem letu. Prva je leta 2002 nagrado prejela Jana Golob za delo Bibliografija Avgusta Pirjevca, mentor dr. Jože Urbanija.
Sajetova nagrada Od leta 2008 Oddelek podeljuje Sajetovo nagrado za najboljše magistrsko delo v preteklem koledarskem letu. Pobudnik in donator sredstev zanjo je prof.dr. Jerry D. Saye, predavatelj na School of Information and Library Science at the University of North Carolina at Chapel Hill. Prvo nagrado je leta 2008 prejela mag. Sabina Fras-Popović za delo z naslovom Standard Sistemi vodenja kakovosti in njegovo uvajanje v splošno knjižnico, pripravljeno in obranjeno pod vodstvom doc.dr. Silve Novljan leta 2007.
Knjižna zbirka Bibliothecaria[uredi]
V letu 1996 je Oddelek začel izdajati knjižno zbirko BiblioThecaria. Namenjena je objavljanju študijske, znanstvene in strokovne literature na področju bibliotekarstva, informacijske znanosti, knjigarstva in založništva. Doslej je izšlo šestnajst del.
Predstojniki[uredi]
- 1987-1990 Dr. Branko Berčič
- 1990-1999 Dr. Martin Žnideršič
- 1999-2004 Dr. Jože Urbanija
- 2004-2006 Dr. Miha Kovač
- 2006-2008 Dr. Maja Žumer
- 2008-2010 Dr. Alenka Šauperl
- 2010- Dr. Primož Južnič
Viri[uredi]
- ^ Berčič, B. (1989). Oddelek za bibliotekarstvo. V Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani : 1919-1989. str. 249-253. Ljubljana: Filozofska fakulteta. ISBN 86-7207-011-9.
- ^ Berčič, B. (1998). Visokošolski študij bibliotekarstva v Sloveniji: od začetka do 1990. V Zbornik razprav: 10 let Oddelka za bibliotekarstvo, 1987-1997. str. 7-36. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. ISBN 9789612371760.
- ^ Urbanija J. (2007). Branko Berčič - 80 let. V Jubilejni zbornik: ob 20-letnici Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ter 80-letnici dr. Branka Berčiča. str. 7-12. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. ISBN 9616200755
- ^ Urbanija J. (2007). Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo: 1998-2005. V Jubilejni zbornik: ob 20-letnici Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ter 80-letnici dr. Branka Berčiča. str. 13-27. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. ISBN 9616200755
- ^ Žnideršič, M. (2000). Oddelek za bibliotekarstvo V Zbornik : 1919 - 1999. str. 435- 442. Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. ISBN 86-7207-129-8
- ^ Žnideršič, M. (1998). Razvoj študija bibliotekarstva v letih 1990-1997 V ''Zbornik razprav: 10 let Oddelka za bibliotekarstvo, 1987-1997. str. 37-54. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. ISBN 9789612371760.
Glej tudi[uredi]
Zunanje povezave[uredi]
Posnetki in informacije o Berčičevi in Sajetovi nagradi
- Seznam dobitnikov Berčičeve nagrade
- Prva dobitnica Golob, Jana. (2002). Bibliografija Avgusta Pirjevca(COBISS)
- Podelitev prve Sajetove nagrade
- Prva dobitnica: Fras-Popović, Sabina. (2007). Standard Sistemi vodenja kakovosti in njegovo uvajanje v splošno knjižnico. (COBISS)
- Dr. Jerry D. Saye, School of Information and Library Science at the University of North Carolina at Chapel Hill
Študentska skupnost
|
||||||||||||||
