Dušan Pirjevec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dušan Pirjevec, slikano pred letom 1969

Dušan Pirjevec, slovenski literarni zgodovinar in teoretik ter urednik, * 20. marec 1921, Solkan, † 4. april 1977, Ljubljana.


Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po končani gimnaziji v Ljubljani je leta 1931 v Zagrebu začel študirati agronomijo. Med drugo svetovno vojno in v prvih povojnih letih je kot aktivni udeleženec NOB opravljal pomembne vojaške, politične in ideološko-propagandne funkcije (politični komisar Krimskega partizanskega bataljona, Dolenjskega bataljona, Belokranjskega odreda, Loškega partizanskega odreda, Primorske operativne cone, član pokrajinskega partijskega komiteja, član Oblastnega komiteja Komunistične partije Slovenije za slovensko Koroško, referent za avstrijske zadeve pri slovenskem glavnem štabu, prvi tajnik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za slovensko Koroško). Njegovo partizansko ime je bilo Ahac. Med letoma 1948 in 1952 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral primerjalno književnost in slavistiko. Leta 1961 je doktoriral na Oddelku za primerjalno književnost. Do leta 1962 je delal na inštitutu za literaturo SAZU, od leta 1963 dalje pa je na Filozofski fakulteti v Ljubljani predaval primerjalno književnost in literarno teorijo, od leta 1973 kot redni profesor. Poročen je bil dvakrat, prvič z Marjeto Vasič, drugič pa s pisateljico Nedeljko Kacin. Je sin literarnega zgodovinarja Avgusta Pirjevca.

Bil je urednik in sourednik revije Sodobnost (19691971), Slavistične revije (19581972) ter književne zbirke Znamenja (19681975), sodelavec zagrebške revije Praxis in član odbora Korčulanske poletne šole (19671974). Pred vojno in po njej je pisal literarne kritike, marksistično angažirane politične in kulturno-ideološke članke, prevajal ruska estetska in filozofska dela in tudi literarno ustvarjal; njegova drama je ostala v rokopisu. Raziskoval je slovensko moderno in njeno povezanost s svetovno književnostjo, največ se je ukvarjal s Cankarjem, o njem je objavil več razprav in dve monografiji. Za zbirko 100 romanov je napisal 12 študij o temeljnih delih evropskega romanopisja od renesanse do sodobne književnosti. Opiral se je na Heglovo in Lukácsevo estetiko, Bahtinovo teorijo romana, Sartrovo filozofijo eksistence, Ingardnovo[1] fenomenologijo literarne vede, odločilne spodbude pa je našel v Heideggerjevi misli o umetnosti. S teh izhodišč je Pirjevec razvijal teorijo romana kot osrednje novodobne literarne zvrsti. Razvil je tezo o zavrtosti slovenskega naroda in jo povezal z razlago strukturno-razvojnih značilnosti slovenske literature.

Dušan Pirjevec je bil karizmatičen predavatelj. Z radikalnimi miselnimi novostmi in z njihovimi ideološkimi ter kulturno-političnimi razsežnostmi je v 60. in 70. letih močno vplival na takratne mlajše literarne teoretike, kritike in publiciste, po smrti pa postal tema literarnih del in spominov: Lektor v Ljubljani Gerta Hofmanna (1982; izvirni naslov Die Fistelstimme (COBISS)), Milan Dekleva, Oko v zraku, Iztok Osojnik, Braşow in Pirjevec, Nedeljka Pirjevec, Zaznamovana, Saga o kovčku, Rudi Šeligo, Izgubljeni sveženj, Taras Kermauner, Navzkrižna srečavanja.

Leta 2010 so mu na hodniku Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo, kjer je dolgo časa predaval, postavili kip, ki je delo akademskega kiparja Draga Tršarja.[1]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Samostojne publikacije

  • Ivan Cankar in evropska literatura. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1964. (COBISS)
  • Hlapci, heroji, ljudje. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1968. (COBISS)
  • Estetska misel Franceta Vebra. Ljubljana: RSS, 1975. (COBISS)
  • Evropski roman. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1979. (COBISS)
  • Strukturalna poetika: kibernetika, komunikacija, informacija. Ljubljana: DZS, 1981. (COBISS)
  • Filozofija in umetnost in drugi spisi. Ljubljana: Alpeh, 1991. (COBISS)
  • Metafizika in teorija romana. Ljubljana: Nova revija, 1992. (COBISS)

Izbrane razprave

Uredniško delo

  • Josip Murn: Zbrano delo 1–2. Ljubljana: DZS, 1954. (COBISS)
  • Josip Murn: Topol samujoč: izbor pesmi, proze in pisem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967. (COBISS)
  • Oton Župančič: Zbrano delo 1–3. Ljubljana: DZS, 1956–1992. (COBISS)

O njem:

Biografski in bibliografski podatki v delu:

  • Več avtorjev: Interpretacije. Dušan Pirjevec. Ljubljana: Nova revija, 1998. (COBISS)
  • Darko Dolinar: Dušan Pirjevec. Slovenska književnost (1996). 349–351. (COBISS)
  • Janez Logar: Pirjevec, Dušan. Enciklopedija Jugoslavije (ur. Miroslav Krleža). Zagreb: Leksikografski zavod FNRJ, 1955–1971. (COBISS)
  • Taras Kermauner: Skupinski portret z Dušanom Pirjevcem. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 2002. (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Glasofil FF, str. 2 in 3.