1975

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1940. 1950. 1960. - 1970. - 1980. 1990. 2000.
Leta:	1972 · 1973 · 1974 · 1975 · 1976 · 1977 · 1978
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo. Organizacija združenih narodov je leto 1975 proglasila za mednarodno leto žensk.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Januar – junij[uredi | uredi kodo]

Januar:
na trg pride Altair 8800, začetek dobe mikroračunalnikov.
avtomobilsko podjetje Volkswagen trgu predstavi model Golf.
29. januar - organizacija Weatherman izvede bombni napad na sedež ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu.
4. februar - potres v Haičengu (Liaoning, Kitajska), prvi pravilno napovedani večji potres v zgodovini, zahteva približno 2.000 žrtev, skoraj 30.000 je ranjenih.
9. februar - posadka misije Sojuz 17 (Georgij Grečko in Aleksej Gubarjev) se uspešno vrne na Zemljo po mesecu bivanja v vesoljski postaji Saljut 4.
11. februar - Margaret Thatcher je izvoljena za predsednico Konzervativne stranke, s čimer postane prva ženska na čelu kake britanske politične stranke.
13. februar - kot prvi korak k vzpostavitvi separatistične turške države na Cipru je ustanovljena Turška republika Severni Ciper.
21. februar - Afera Watergate: nekdanji državni tožilec ZDA John N. Mitchell ter H. R. Haldeman in John Ehrlichman so obsojeni na zaporne kazni od 30 mesecev do 8 let.
4. marec - Elizabeta II. podeli Charlieju Chaplinu viteški naziv.
8. marec - Združeni narodi razglasijo mednarodni dan žena
10. marec - odprtje nove proge za hitre vlake Šinkansen med Osako in Fukuoko na Japonskem.
13. marec - predsednik Južnega Vietnama Nguyen Van Thieu ukaže evakuacijo osrednjega višavja pred napredujočo severnovietnamsko invazijo.
15. marec - Brazilija preseli svoje glavno mesto iz Niteróija v Rio de Janeiro.
25. marec - saudski kralj Faisal je ubit v atentatu, ki ga izvede njegov nečak.
17. april - po večtedenskih spopadih med Rdečimi Kmeri in vladnimi silami pade Phnom Penh, s čimer se konča kamboška državljanska vojna; Rdeči Kmeri po tem izvedejo neslavni pokol na t. i. »poljih smrti«.
24. april - teroristični napad (Frakcija Rdeče armade) na ambasado Z. Nemčije v Stockholmu: švedska policija ukrepa in zajame vseh 6 napadalcev in reši 11 talcev
30. april - s padcem Saigona in brezpogojno kapitulacijo Južnega Vietnama se konča vietnamska vojna ter prične množična evakuacija Američanov in Južnih Vietnamcev.
16. maj - Junko Tabei kot prva ženska osvoji vrh Mount Everesta.
5. junij - prvič po šestdnevni vojni (junij 1967) je odprt Sueški prekop.
25. junij - Mozambik postane neodvisna država.

Julij – december[uredi | uredi kodo]

2. julij - z odlokom skupščine Socialistične republike Slovenije je ustanovljena Univerza v Mariboru.
5. julij - Zelenortski otoki postanejo neodvisna država po 500 letih portugalske oblasti.
6. julij - Komori razglasijo neodvisnost od Francije.
12. julij - Sao Tome in Principe postane neodvisna država.
17. julij - Preskusni projekt Apollo-Sojuz: ameriško vesoljsko plovilo Apollo in sovjetski Sojuz 19 se uspešno spojita v Zemljini orbiti.
1. avgust - delegati na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi podpišejo t. i. Helsinško deklaracijo, v katerem se med drugim obvežejo k spoštovanju državnih mej in človekovih pravic v Evropi.
8. avgust - močno deževje, ki spremlja tajfun Nina, povzroči popustitev jezu Banqiao in več manjših jezov v kitajski provinci Henan; v poplavah umre skoraj 200.000 ljudi.
20. avgust - NASA, program program Viking: Viking 1 izstrelijo proti Marsu.
6. september - potres z močjo 6,7 po Richterjevi lestvici zahteva 2000 žrtev v turškem mestu Diyarbakır in preostanku istoimenske province.
16. september - Papua Nova Gvineja si pridobi neodvisnost od Avstralije.
22. september - predsednik Združenih držav Amerike Gerald Ford preživi že drugi poskus atentata v tem mesecu.
30. september - prvi polet helikopterja AH-64 Apache.
30. oktober - zaradi bolezni odstopi španski diktator Francisco Franco, oblast v državi prevzame Juan Carlos I.
10. november - s podpisom osimskih sporazumov je dokončno urejeno vprašanje povojne meje med Italijo in Jugoslavijo.
11. november - Angola pridobi neodvisnost od Portugalske; kmalu po tem izbruhne državljanska vojna, ki traja z nekaj prekinitvami skoraj 30 let.
15. november - voditelji šestih industrializiranih držav vzpostavijo skupino G6 (danes G8).
20. november - s smrtjo Francisca Franca se konča obdobje diktatorstva v Španiji in začne prehod v demokratično družbo.
25. november - Surinam postane neodvisna država.
28. november - Portugalski Timor razglasi neodvisnost od Portugalske kot Vzhodni Timor.
29. november - v Ljubljani je slovesno odprt Univerzitetni klinični center.
3. december - raziskovalec Jacques Cousteau odkrije razbitine Titanicove sestrske ladje HMHS Britannic.
7. december - indonezijska vojska vkoraka v Vzhodni Timor.
21. december - šest oboroženih ljudi, med njimi Carlos Šakal, vdre v sedež Organizacije držav izvoznic nafte na Dunaju in ugrabi delegate konference.

Svetovna populacija[uredi | uredi kodo]

Svetovno prebivalstvo
	1975	1970		1980
Svet	4.068.109.000	3.692.492.000	375.617.000	4.434.682.000	366.573.000
Afrika	408.160.000	357.283.000	50.877.000	469.618.001	61.458.000
Azija	2.397.512.000	2.143.118.000	254.394.000	2.632.335.000	234.823.000
Evropa	675.542.000	655.855.000	19.687.000	692.431.000	16.889.000
Južna Amerika	321.906.000	284.856.000	37.050.000	361.401.000	39.495.000
Severna Amerika	243.425.000	231.937.000	11.488.000	256.068.000	12.643.000
Oceanija	21.564.000	19.443.000	2.121.000	22.828.000	1.264.000

Rojstva[uredi | uredi kodo]

7. januar - Mojca Suhadolc, slovenska alpska smučarka
15. januar - Sophie Wilmès, belgijska političarka
18. februar - Gary Neville, angleški nogometaš
19. februar - Esther de Lange, nizozemska političarka
20. februar - Brian Littrell, ameriški pop pevec
22. februar - Drew Barrymore, ameriška filmska igralka
9. marec - Roy Makaay, nizozemski nogometaš
11. marec - Buvaisar Saitiev, ruski (čečenski) rokoborec
15. marec - Eva Longoria, ameriška filmska igralka
15. marec - Veselin Topalov, bolgarski šahist
27. april - Kazujoši Funaki, japonski smučarski skakalec
2. maj - David Beckham, angleški nogometaš
8. maj - Enrique Iglesias, špansko-ameriški pevec
25. maj - Lauryn Hill, ameriška glasbenica
27. maj - Jamie Oliver, angleški kuhar in televizijski voditelj
4. junij - Angelina Jolie Voight, ameriška filmska igralka
7. junij - Allen Iverson, ameriški košarkar
25. junij - Vladimir Kramnik, ruski šahist
30. junij - Ralf Schumacher, nemški dirkač Formule 1
5. julij - Hernán Crespo, argentinski nogometaš
6. julij - Curtis Jackson (50 Cent), ameriški rapper
20. julij - Ray Allen, ameriški košarkar
25. julij - Jevgenij Nabokov, ruski hokejski vratar
6. avgust:
- Katja Koren, slovenska alpska smučarka
- Klemen Jaklič, slovenski pravnik
7. avgust - Charlize Theron, južnoafriška filmska igralka
17. september - Juan Pablo Montoya, kolumbijski dirkač Formule 1
19. september - Aurelia Frick, lihtenštajnska političarka in pravnica
27. september - Sam Lee, hongkongški filmski igralec
30. september - Marion Cotillard, francoska filmska igralka
5. oktober - Kate Winslet, angleška filmska igralka
17. december - Milla Jovovich, ukrajinska filmska igralka
21. december:
- Charles Michel, belgijski politik in predsednik Evropskega sveta
- Uroš Urbanija, slovenski novinar in slovenist
30. december - Tiger Woods, ameriški golfist

Smrti[uredi | uredi kodo]

8. februar - sir Robert Robinson, angleški kemik, nobelovec (* 1886)
7. marec - Mihail Mihajlovič Bahtin, ruski filozof in semiotik (* 1895)
8. marec - George Stevens, ameriški filmski režiser (* 1904)
13. marec - Ivo Andrić, srbski pisatelj, nobelovec (* 1892)
15. marec - Aristoteles Sokrates Homer Onassis, grški ladjar (* 1906)
5. april - Čang Kaj-Šek, kitajski general in politik (* 1887)
12. april - Franc Žvanut, slovenski travmatolog (* 1912)
17. april - Sarvepalli Radhakrišnan , indijski filozof in državnik (* 1888)
22. maj - Boris Kalin, slovenski kipar (* 1905)
28. maj - Lung Chien, kitajski filmski režiser in filmski igralec (* 1916)
3. junij - Eisaku Sato, japonski politik, nobelovec (* 1901)
4. junij - Valentin Ferdinandovič Asmus, ruski filozof (* 1894)
5. junij - Paul Keres, estonski šahist (* 1916)
26. junij - Sveti Josemaría Escrivá de Balaguer, španski katoliški duhovnik (* 1902)
7. julij - Jacob Aall Bonnevie Bjerknes, norveško-ameriški meteorolog in fizik (* 1897)
9. avgust - Dmitrij Šostakovič, ruski skladatelj (* 1906)
27. avgust - Hajle Selasije I., etiopski neguš negasti (* 1892)
20. oktober - Harlow Shapley, ameriški astronom (* 1885)
22. oktober - Arnold Joseph Toynbee, britanski zgodovinar (* 1889)
30. oktober - Gustav Ludwig Hertz, nemški fizik (* 1887)
2. november - Pier Paolo Pasolini, italijanski filmski režiser (* 1922)
20. november - Francisco Franco, španski diktator (* 1892)
29. november - Graham Hill, angleški dirkač Formule 1 (* 1929)
4. december - Hannah Arendt, ameriška filozofinja nemško-judovskega rodu (* 1906)

Nobelove nagrade[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1975

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1940. 1950. 1960. - 1970. - 1980. 1990. 2000.
Leta:	1972 · 1973 · 1974 · 1975 · 1976 · 1977 · 1978
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve