Dmitrij Šostakovič
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Dmitrij Šostakovič | |
|---|---|
 Dmitrij Šostakovič leta 1942
|
|
| Podatki o glasbeniku | |
| Rojstno ime | Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič |
| Rojen | 25. september, 1906 |
| Izvor | Sankt Peterburg, Rusija |
| Umrl | 9. avgust, 1975 Moskva, ZSSR |
| Poklic | skladatelj dirigent |
Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič (rusko Дми́трий Дми́триевич Шостако́вич), ruski skladatelj, pedagog in dirigent,* 25. september (12. september, ruski koledar) 1906, Sankt Peterburg, † 9. avgust 1975, Moskva.
Šostakovič velja za enega največjih simfonikov 20. stoletja. S svojimi 15-imi simfonijami je nadaljeval Mahlerjevo tradicijo skladateljev, pričevalcev svojega časa, svojih stisk in veličine svojega naroda. Klavir in kompozicijo je študiral na konservatoriju v rojstnem mestu, kjer je kasneje tudi sam poučeval. Med 2. svetovno vojno (1942) so ga skupaj z drugimi ruskimi umetniki preselili v Kujbiševo, po vojni pa je deloval v Moskvi in Leningradu kot pedagog, dirigent, skladatelj in glasbeni publicist. Prejel je več častnih odlikovanj Sovjetske zveze.
Vsebina |
[uredi] Simfonije
- Simfonija št. 1, f-mol op. 10, za orkester (1924-25)
- Simfonija št. 2, H-dur op. 14, Oktobrska, za mešani zbor in orkester (1927)
- Simfonija št. 3, Es-dur op. 20, Prvomajska za mešani zbor in orkester (1929)
- Simfonija št. 4, c-mol op. 43, za orkester (1935-36, revidirana 1961)
- Simfonija št. 5, d-mol op. 47, za orkester (1937)
- Simfonija št. 6, h-mol op. 54, za orkester (1939)
- Simfonija št. 7, C-dur op. 60, Leningrajska, za orkester (1941)
- Simfonija št. 8, c-mol op. 65, za orkester (1943)
- Simfonija št. 9, Es-dur op. 70, za orkester (1945)
- Simfonija št. 10, e-mol op. 93, za orkester (1953)
- Simfonija št. 11, g-mol op. 103, Leto 1905 za orkester (1957)
- Simfonija št. 12, d-mol op. 112, Leto 1917 za orkester »V spomin Leninu« (1961)
- Simfonija št. 13, b-mol op. 113, Babi Jar (na besedila Jevgenija Jevtušenka) za bas, moški zbor in orkester (1962)
- Simfonija št. 14, g-mol op. 135, za sopran, bas, godala in tolkala (na besedila Lorce, Apollinaire-a, Küchelbeckerja in Rilkeja) (1969)
- Simfonija št. 15, A-dur op. 141, za orkester (1971)
[uredi] Literatura
- Volkov, Simon: Spomini Dmitrija Šostakoviča, prevedel Branko Gradišnik, založba Nova revija, 2002 (ISBN 961-6352-33-4)
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
 |
Ta biografski članek o skladatelju je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
