Leonard Bernstein

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Leonard Bernstein, ameriški skladatelj, dirigent in pianist, * 25. avgust 1918, Lawrence, Massachusetts, ZDA14. oktober 1990, New York.

Leonard Bernstein
Leonard Bernstein 1971.jpg
Leonard Bernstein
Rojstvo 25. avgust 1918({{padleft:1918|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1]
Q49163?
Smrt 14. oktober 1990({{padleft:1990|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1] (72 let)
New York
Državljanstvo Flag of the United States.svg ZDA
Poklic dirigent, pianist, skladatelj, pisatelj in koreograf
Podpis BernsteinLeonardSignature01 mono 25p transp.png
leonardbernstein.com

Leonard »Lenny« Bernstein je bil mojster človeške in glasbene komunikacije, pa tudi poglobljen mislec in glasbeni teoretik. Zgodaj je spoznal pomen množičnih medijev. Tako je v šestdesetih letih 20.stoletja zasnoval in z newyorškimi filharmoniki, ki jih je vodil od 1958 do 1969, izvedel vrsto televizijskih oddaj, namenjenih popularizaciji klasične glasbe. Oddaje, tako kot njihov avtor in protagonist, so s svojo odprtostjo in nekonformizmom osvojile široko publiko, ki jo je prepričal očarljiv in odprt glasbenik velikega znanja in resničnega talenta.

Rojen je bil v judovski družini, ki je izvirala iz kraja Rovno v Rusiji. Glasbo je študiral na harvardski univerzi (kompozicijo v razredu prof. Walterja Pistona), in na glasbenem institutu Curtis v Filadelfiji, kjer je bil njegov profesor dirigiranja Fritz Reiner. Novembra leta 1943 je debitiral kot dirigent, ko je po naključju nadomestil bolnega Bruna Walterja, in hitro postal slaven. Leta 1949 je dirigiral svetovno premiero simfonije Turangalîla, Oliviera Messiaena.

Na njegovo kompozicijsko delo je močno vplivala židovska liturgična glasba ter skladatelji Gustav Mahler, George Gershwin in njegov prijatelj, Aaron Copland. Bernstein je bil človek izjemne življenjske moči, saj je bil enako aktiven in uspešen kot dirigent in kot skladatelj. Najbolj je poznan po svojih glasbenih predstavah (predvsem Zgodba z zahodne strani), treh simfonijah, dveh operah itd. 25. decembra 1989 je dirigiral Simfonijo št. 9 Ludwiga van Beethovna kot del proslave ob padcu berlinskega zidu. Ob tej priliki je spremenil besedo iz Schillerjevega besedila Oda radosti in zamenjal »svobodo« (Freiheit) za »veselje« (Freude), s komentarjem, da bi bil Beethoven gotovo zadovoljen, če bi to slišal.

Bernstein je bil od leta 1951 do sredine leta 1970 poročen s Felicijo Montealegre, po rodu iz Čila. Bil je oče treh otrok, do ločitve z ženo pa je prišlo zaradi njegovih mnogih homoseksualnih avantur. Od leta 1971 je živel s prijateljem Tomom Cochranom, vendar se je vrnil k ženi in skrbel zanjo, ko je neozdravljivo zbolela. V poznejših letih je imel Bernstein težave z depresijo in z alkoholizmom. Pokopan je na pokopališču Greenwood v Brooklynu (New York).

Pomembnejša dela[uredi | uredi kodo]

Glasba za gledališče[uredi | uredi kodo]

Orkestralne (koncertne) skladbe[uredi | uredi kodo]

  • Simfonija št. 1, Jeremiah, 1944
  • Fancy Free in Tri plesne varijacije iz skladbe »Fancy Free,«, koncertna premiera: 1946
  • Tri plesne epizode iz skladbe »On the Town,« koncertna premiera: 1947
  • Simfonija št. 2, The Age of Anxiety (Čas hrepenenja), (po predlogi W. H. Audena) za klavir in orkester, 1949
  • Serenada (po Platonovem »Simpoziju«) za violino solo, godala, harfo in tolkala, 1954
  • Preludij, fuga in »riffs« za klarinet solo in jazzovski ansambel, 1955
  • Simfonična suita iz skladbe »On the Waterfront«, 1955
  • Simfonični plesi iz muzikala »West Side Story«, 1961 (dva odlomka)
  • Simfonija št. 3, Kaddish, za orkester, mešani zbor, deški zbor, recitatorja in sopran solo, 1963
  • Dybbuk, suiti št. 1 in 2 za orkester, koncertna premiera: 1975
  • Songfest: cikel ameriških pesmi za 6 pevcev in orkester, 1977
  • Tri meditacije iz »Maše« za violončelo in orkester, 1977
  • Divertimento za orkester, 1980
  • Halil, nokturno za flavto solo, pikolo, alt flavto, tolkala, harfo in godala, 1981
  • Koncert za orkester, 1989

Koralna glasba za cerkve ali sinagoge[uredi | uredi kodo]

  • Hashkiveinu za solo tenor, mešani zbor in orgle, 1945
  • Missa Brevis za mešani zbor in kontratenor solo, s tolkali, 1988
  • Psalmi Chichester za kontratenor, mešani zbor, orgle, harfo in tolkala, 1965

Komorna glasba[uredi | uredi kodo]

  • Sonata za klarinet in klavir, 1942
  • Glasba za trobila, 1959
  • Plesna suita, 1988

Vokalna glasba[uredi | uredi kodo]

  • I Hate Music (Sovražim glasbo): Cikel 5-ih pesmi za otroke; za sopran in klavir, 1943
  • La Bonne Cuisine (Dobra kuhinja): 4 recepti za glas in klavir, 1948
  • Arije in barkarole za mezzosopran, bariton in klavir štiriročno, 1988
  • Album pesmi, 1988

Ostala glasba[uredi | uredi kodo]

  • Različna klavirska glasba
  • Priložnostna dela, skomponirana kot darilo ali spominske narave

Bernsteinove knjige[uredi | uredi kodo]

  • Findings (Najdenja), New York: Anchor Books, 1993, ISBN 0-385-42437-X.
  • The Infinite Variety of Music (Neskončne možnosti glasbe, New York: Anchor Books, 1993. ISBN 0-385-42438-8.
  • The Joy of Music (Srečne ure ob glasbi), New Jersey: Amadeus Press edition, 2004, ISBN 1-57467-104-9.
  • The Unanswered Question (Neodgovorjeno vprašanje), Cambridge, Mass: Harvard University Press, 1976. ISBN 0-674-92000-7.

Skladatelji - sodobniki[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]



  1. ^ 1,0 1,1 Zapis #118510002 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 26. april 2014.