Hannah Arendt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hannah Arendt
Zahodna filozofija
Filozofija 20. stoletja
Stamp Hannah Arendt-2.jpg
Hannah Arendt na zahodnonemški znamki iz leta 1988
Ime Hannah Arendt
Datum rojstva 14. oktober 1906(1906-10-14)
Kraj rojstva Linden, Hanover, Nemčija
Datum smrti 4. december 1975 (69 let)
Kraj smrti New York, ZDA
Šola/tradicija fenomenološka šola
Glavna zanimanja politična teorija, sociologija, filozofija zgodovine, etika
Pomembne ideje zgodovina in primerjava totalitarizmov 20. stoletja, banalnost zla

Hannah Arendt, ameriška politična teoretičarka in filozofinja nemško-judovskega izvora, * 14. oktober 1906, Linden, Hannover, Nemčija, † 4. december 1975, New York, ZDA.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Hannah Arendt se je rodila v laični judovski družini v Hannovru, otroštvo pa je preživela v Königsbergu in Berlinu. Študirala je filozofijo v Marburgu pri Martinu Heideggerju, s katerim se je zapletla v kratkotrajno ljubezensko razmerje. Pozneje se je preselila v Heidelberg, kjer je pri Karlu Jaspersu ubranila disertacijo o pojmu ljubezni pri Svetem Avguštinu.

Po prihodu nacistov na oblast je emigrirala v Francijo, kjer je sodelovala z organizacijo, ki je judovskim emigrantom pomagala pri begu v Palestino. V tem obdobju se je podrobneje seznanila tako s sionističnimi kot z marksističnimi idejami, kar je globoko vplivalo na poznejši razvoj njene misli. V istem času je spoznala tudi Walterja Benjamina, s katerim je sklenila tesno prijateljstvo. Leta 1929 se je poročila z Güntherjem Andersom.

Ob nemški okupaciji Francije je Arendtovi uspelo pobegniti v ZDA, kjer je še naprej sodelovala s številnimi judovskimi organizacijami. Leta 1950 je dobila ameriško državljanstvo in začela sodelovati s številnimi ameriškimi univerzami in inštituti. V tem času je oblikovala svoj pogled na svet, ki ga je razvijala skozi številne knjige in članke.

Leta 1951 je izdala knjigo Izvori totalitarizma, v kateri je kritično analizirala zgodovino nastanka totalitarizmov 20. stoletja: nacizma in stalinizma. V njej je razvila tezo, da je totalitarizem sistem, ki prek nenehnega uničevalnega gibanja skuša izkoreniniti vsakršno obliko človeške svobode in nadomestiti človeško individualnost s povsem vodljivo masovno družbo.

V svojih poznejših delih se je preusmerila k vprašanjem politične svobode in javnega delovanja. Oddaljila se je od filozofske tradicije, iz katere je izšla, in skušala na podlagi izkušnje starogrške politike in teorije na novo formulirati nekatera klasična pojmovanja, predvsem v razmerju do političnega delovanja. V letih 19511962 je objavila številna dela, v katerih je obravnavala tako aktualna kot teoretična politična vprašanja.

Leta 1960 je Arendtova kot dopisnica ameriškega časnika New Yorker iz Jeruzalema poročala o procesu proti nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu, ki je odločilno sodeloval pri organizacijski izvedbi holokavsta. Na podlagi te izkušnje je naslednje leto izdala knjigo Eichmann v Jeruzalemu: poročilo o banalnosti zla, v kateri je trdila, da Eichmann ni bil nikakršna »pošast«, kakor ga je skušalo prikazati izraelsko javno tožilstvo, temveč običajen birokrat, ki je brez razmišljanja opravil to, kar so od njega zahtevali nadrejeni. Knjiga je povzročila burne odzive, ki so se razvili v eno prvih večjih javnih polemik o naravi in pomenu holokavsta v zahodni javnosti.

V desetletju pred smrtjo se je Hannah Arendt, tudi na podlagi ponovnega premisleka o nacizmu in holokavstu, preusmerila k razmišljanjem o problematiki etike in morale. V svojem zadnjem delu Life of Mind, ki je ostalo nedokončano, se je spet lotila filozofskih vprašanj v ožjem pomenu, od katerih se je oddaljila v prejšnjih desetletjih.

Hannah Arendt velja za eno najpomembnejših političnih teoretikov 20. stoletja. V Sloveniji se z njeno mislijo ukvarjata zlasti Vlasta Jalušič in Tonči Kuzmanić.

Dela v slovenščini[uredi | uredi kodo]

  • Vita activa, prev. Vlasta Jalušič, Krtina, Ljubljana 1996.
  • Kaj je filozofija eksistence?, prev. Martina Soldo, Društvo Apokalipsa, Ljubljana 1998.
  • Izvori totalitarizma, prev. Zdenka Erbežnik, Polona Glavan in Patricija Pajon, Študentska založba, Ljubljana 2003.
  • Resnica in laž v politiki, prev. Martina Soldo, Društvo Apokalipsa, Ljubljana 2003.
  • Med preteklostjo in prihodnostjo: šest vaj v političnem mišljenju, prev. Vlasta Jalušič, Gorazd Korošec, Marja Kuzmanić, Tonči Kuzmanić in Dušan Rebolj, Krtina, Ljubljana 2006.
  • Eichmann v Jeruzalemu, prev. Polona Glavan, Študentska založba, Ljubljana 2007.
  • Kaj ostane? Ostane materni jezik (intervju z Günterjem Gausom), prev. Darij Zadnikar, v: »Časopis za kritiko znanosti«, leto 24, št. 80/81 (1996).
  • Heideggrova volja do ne-hotenja, prev. Martina Soldo, v: »Apokalipsa«, št. 29/30 (1999).
  • Pisma : Hannah Arendt – Martin Heidegger, prev. Aleš Košar, v: »Nova revija«, leto 18, št. 202/203 (1999).
  • Razumevanje in politika, prev. Luka Lisjak Gabrijelčič, v: »Nova revija«, leto 25, št. 289/290 (2006).
  • Težavnosti razumevanja, prev. Luka Lisjak Gabrijelčič, v: »Blodnjaki smisla: misliti humanizem danes«, zbornik DHG, Društvo humanistov Goriške, Nova Gorica 2007.