Slavoj Žižek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Slavoj Žižek
Slovenska filozofija
Filozofija 20. stoletja

Slavoj Žižek med predavanjem v Liverpoolu
Ime Slavoj Žižek
Šola/tradicija post-strukturalizem, postmodernizem,
ljubljanska lakanovska šola
Glavna zanimanja dialektika, metafizika in ontologija, zgodovina filozofije, politična filozofija, socialna filozofija, filozofska antropologija, filozofija kulture, filozofija filma,...
Pomembne ideje trčenje Hegla z Lacanom
Vplivi


Slavoj Žižek, slovenski filozof , * 21. marec 1949, Ljubljana.

Vsebina

[uredi] Življenjepis

Leta 1971 je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in sociologije, na isti ustanovi pa še magistriral in doktoriral (1981). Drugič je doktoriral na temo psihoanalize v Parizu (Universite Paris-VII).

Žižek je eden izmed filozofov z največjo publiciteto v svetovnem merilu.[navedi vir] Njegova področja delovanja so (lacanovska) psihoanaliza, politična filozofija, nemški idealizem itd.

Kot raziskovalec je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vendar je njegova funkcija na tej ustanovi bolj častna, saj nima rednih predavanj. Kot redni profesor predava na "European Graduate School for Media & Communications" (Saas Fee, New York, Dresden), kot gostujoči profesor pa obiskuje pomembne univerze vseh držav sveta. Posebno priljubljenost dosega v ZDA, na Japonskem in v Južni Ameriki.

Eden najbolj odmevnih mislecev in najpogosteje citiranih avtorjev našega časa je svojo misel naredil za razburljiv šport, predavanja pa za odmevne nastope. Več kot sto izvirnih in prevodnih knjig potrjuje radikalen vpliv njegove kritične misli, ki je deležna presežnih oznak, kot denimo »najboljši intelektualec po Antiojdipu« ali »najtehtnejše teoretsko delo zadnjih let«. »Slavoj Žižek ni običajen mislec,« pravi Tony Myers na ovitku knjige o Žižku, ki je izšla v zbirki Routledge Critical Thinkers. »Zaradi kombinacije psihoanalize, filozofije in politike v zapeljivo celoto je njegov pristop vedno svež in navdušujoč. Podobno izjemen je tudi nabor tem, ki se jih loteva: od politične apatije sodobnega življenja do šale o možu, ki se boji, da ga bo pojedla kokoš; od etičnega junaštva Keanuja Reevesa v Hitrosti do tega, kako straniščne školjke razkrivajo narodovo dušo.« Bil je učenec in je interpret Jacquesa Lacana, piše pa o fundamentalizmu, ljudski toleranci, politični korektnosti, globalizaciji, subjektivizaciji, človekovih pravicah, Leninu, mitih, Alfredu Hitchcocku itd.


[uredi] Subjektivizacija

 Da bo članek zadostoval slogovnim smernicam Wikipedije, ga bo treba urediti.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo.
Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Njegovi teksti opisujejo identitete, nastanek identitet in njihov odnos do neposrednega okolja, sestavljenega iz simbolnega in imaginarnega. Z razširitvijo na realno prevzame triadični model, kakor ga je v psihoanalizi uporabljal Lacan. Za produkcijo realnosti so potrebni strah, poželenje ali podobni nevidni ali bolje rečeno nezavedni procesi. Splošno se zrcali v posebnem, v "simptomu" - Freud je recimo menil, da se šele v zarečenem skriva resnica.

Nezavedno, ki je strukturirano kot jezik, se orientira po objektu poželenja. Ti objekti so naključni, vendar morajo ustrezat določenemu okvirju, da jih lahko poželimo. Imajo določene lastnosti, med drugim to, da se nam ti objekti izogibajo. Poželenje ima zmeraj, če povzamemo Luisa Buñuela, "obskurne objekte".

Ta objekt je simptom človeka, lahko pa postane tudi nasprotno, fetiš. Piše o fetišu, ki je pravzaprav nasprotje simptoma. Le-ta strukturira kot trajna laž naše celotno življenje, ki ga pa s tem ohranja. "Fetiš je utelešenje laži, ki nam omogoča prenesti neprebavljivo resnico" (Slavoj Žižek 2000). Resnica je realnost (v lakanovskem pomenu besede) sama - izoliran objekt, "objekt a", katerega fascinanten in pomemben obstoj omogoča strukturalno realnost, družbeni red. Ta realnost omogoča pridobitev distance do navadne realnosti: vpelje se objekt, ki nima mesta v njej, ki se ga ne da poimenovati ali simbolizirati - recimo fotokolaž zaljubljencev v filmu "Truman show". Žižek meni, da mora vsaka simbolna struktura vsebovati element, ki uteleša trenutek nemogočega, okoli katerega je nameščena. To je hkrati nemogoče in realno (v svojem vplivu). Toda simptom je vrnitev podjarmljene resnice v drugi obliki.

Žižek je ta objekt a, ki ga Hitchcock imenuje tudi "MacGuffin", razložil takole: "MacGuffin je vsekakor "objet petit a" - pomanjkanje, preostanek realnosti, ki sproži simbolni proces interpretacije, vrzel v centru simbolnega reda, iluzija "skrivnosti", ki jo je treba razložiti, interpretirati."

[uredi] Kritika Žižka

Žižek, ki je poznan tudi kot "filozofski zabavljač", prenaša svoje znanje v sfero družbe. To je lahko problematično, saj te teorije med drugim obravnavajo simptome in sintome. Spremembo obravnava Žižek zmeraj le kot prehod v simbolnem - tako je nemogoče v tem primeru govoriti o razvoju, učnem procesu ali družbenih dejanjih.

[uredi] Politično delovanje in zasebno življenje

Leta 1990 je kot kandidat LDS kandidiral na volitvah za člana predsedstva Socialistične republike Slovenije.

Leta 2004 se je poročil s filozofinjo in manekenko, tedaj 26 letno Argentinko Analio Hounie, njegova prejšnja žena je bila Renata Salecl.

[uredi] Dela

  • Žižek, Slavoj (1989). The Sublime Object of Ideology (v angleščini). London: Verso. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (1990). Ernesto Laclau: Beyond Discourse Analysis (v New Reflections on the Revolution of Our Time) (v angleščini). London: Verso. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (1991). For They Know Not What They Do (v angleščini). London: Verso. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (1991). Looking Awry (v angleščini). Cambridge, MA: MIT Press. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (1992). Enjoy Your Symptom! (v angleščini). London: Routledge. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (1993). Tarrying with the Negative (v angleščini). Durham, NC: Duke University Press. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (1993). Everything You Always Wanted to Know About Lacan...But Were Afraid to Ask Hitchcock (v angleščini). London: Verso. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (1994). The Metastases of Enjoyment (v angleščini). London: Verso. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (1996). The Indivisible Remainder: Essays on Schelling and Related Matters (v angleščini). London: Verso. 
  • Žižek, Slavoj (1997). The Abyss of Freedom (v angleščini). Michigan: University of Michigan Press. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (1997). The Plague of Fantasies (v angleščini). London: Verso. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (1997). Multi-culturalism, or, the Cultural Logic of Multi-national Capitalism (v angleščini). London: New Left Review, issue 225, 28-51. 
  • Žižek, Slavoj (1999). The Ticklish Subject (v angleščini). London: Verso. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj; Butler, Judith; Laclau, Ernesto (2000). Contingency, Hegemony, Universality (v angleščini). London: Verso. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (2000). The Art of the Ridiculous Sublime: On David Lynch's Lost Highway (v angleščini). Washington: University of Washington Press. 
  • Žižek, Slavoj (2000). The Fragile Absolute (v angleščini). London: Verso. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (2001). Did Somebody Say Totalitarianism? (v angleščini). London: Verso. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (2001). The Fright of Real Tears: Kryzystof Kieślowski Between Theory and Post-Theory (v angleščini). London: BFI. 
  • Žižek, Slavoj (2001). On Belief (v angleščini). London: Routledge. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (2001). Opera's Second Death (v angleščini). London: Routledge. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (2001). Repeating Lenin (v angleščini). Zagreb: Arkzin D.O.O., 140. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (2002). Welcome to the Desert of the Real (v angleščini). London: Verso. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (2002). Revolution at the Gates: Žižek on Lenin, the 1917 Writings (v angleščini). London: Verso. 
  • Žižek, Slavoj (2003). Organs Without Bodies (v angleščini). London: Routledge. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (2003). The Puppet and the Dwarf (v angleščini). Cambridge, MA: MIT Press. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (2004). Iraq: The Borrowed Kettle (v angleščini). London: Verso. 
  • Žižek, Slavoj (2005). Interrogating the Real (v angleščini). Continuum Publishing. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (2006). The Universal Exception (v angleščini). Continuum Publishing. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (2006). Neighbors and Other Monsters (in The Neighbor: Three Inquiries in Political Theology) (v angleščini). Cambridge, MA: University of Chicago Press. 
  • Žižek, Slavoj (2006). The Parallax View (v angleščini). Cambridge, MA: MIT Press. (COBISS). 
  • Žižek, Slavoj (2007). How to Read Lacan (v angleščini). New York, NY: w.w. Norton, 128. (COBISS). 

[uredi] Viri

  • Heil, Reinhard: Die Kunst des Unmöglichen. Slavoj Žižeks Begriff des Politischen, in: Oliver Flügel/Reinhard Heil/Andreas Hetzel (Hrsg.): Die Rückkehr des Politischen. Demokratietheorien heute. Wissenschaftliche Buchgesellschaft Darmstadt, Darmstadt 2004, ISBN 3-534-17435-6. Leseprobe
  • Andreas & Mechthild Hetzel: Slavoj Žižek. In: Stephan Moebius & Dirk Quadflieg (Hg.): Kultur. Theorien der Gegenwart. Wiesbaden: VS- Verlag für Sozialwissenschaften, 750 S., 2006, ISBN 3-531-14519-3

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:
Wikinavedek
Zbirko navedkov na temo
Slavoj Žižek lahko najdete tudi v Wikinavedku.
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Slavoj_%C5%BDi%C5%BEek«