Sigmund Freud
 Sigmund Freud, 1920 |
|
| Rojstvo: | 6. maj 1856 Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska) |
|---|---|
| Smrt: | 23. september 1939 (83 let) London |
| Bivališče: |  Avstrija, (kasneje) Anglija |
| Narodnost: | avstrijska |
| Področje: | nevrologija, filozofija, psihiatrija, psihologija, psihoterapija, psihoanaliza |
| Ustanove: | Univerza na Dunaju |
| Alma mater: | Univerza na Dunaju |
| Mentor doktorske disertacije: |
Jean-Martin Charcot, (kasneje) Josef Breuer |
| Doktorski študenti: | John Bowlby, Viktor Frankl, Anna Freud, Ernest Jones, Carl Jung, Melanie Klein, Jacques Lacan, Fritz Perls, Otto Rank, Wilhelm Reich |
| Poznan po: | psihoanaliza |
| Vplivi: | Aristotel, Brentano, Breuer, Charcot, Darwin, Dostojevski, Goethe, Haeckel, Hartmann, Jackson, Kant, Mayer, Nietzsche, Platon, Shakespeare, Schopenhauer, Sofokles, J.P. Jacobsen |
| Pomembne nagrade in priznanja: |
Goethejeva nagrada |
Sigmund Freud [zíkmunt frôjt], avstrijski nevrolog in psiholog, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.
Je utemeljitelj psihoanalitične šole v psihologiji, ki uči, da podzavestni motivi naše duševnosti vplivajo na številne oblike našega vedenja. Zanimal se je za hipnozo v smislu sredstva pomoči duševnim bolnikom. Kasneje je hipnozo opustil in jo v procesu zdravljenja nadomestil s prostimi asociacijami in analizo sanj, kar danes imenujemo »zdravljenje s pogovorom«. Ta dva postopka sta postala jedrni del psihoanalize.
Vsebina |
Življenjepis [uredi]
Sigismund Schlomo Freud je bil rojen 6. maja 1856 v Příborju (današnja Češka, tedaj Avstro-Ogrska) v judovski družini. Pri enaindvajsetih se je preimenoval v »Sigmund«. Čeprav je bil prvorojenec in je imel tri brate ter pet sester, je imel tudi starejše polbrate iz očetovega prejšnjega zakona. Šest let od osmih je bil najboljši učenec v razredu, študiral je od 1873 na 1881 na Dunajski univerzi.
O njegovem zgodnjem delu in življenju je znano zelo malo, saj je kar dvakrat uničil svoje papirje, leta 1885 in 1907.
Leta 1930 je v Frankfurtu prejel Goethejevo nagrado za delo na področju psihologije. Istega leta mu je pri petindevetdesetih umrla mati. Njegove knjige so nacisti ob prihodu na oblast leta 1933 zažgali.
Ker je bil judovskega rodu, se je po anšlusu pred nacisti z denarno pomočjo svoje pacientke princese Marie Bonaparte umaknil v Anglijo, kjer je prebival na 20 Maresfield Gardens v Londonu. Tam je danes njegov muzej. Ko je zapuščal Nemčijo, je gestapo zahteval, naj izjavi, da so z njim ravnali spoštljivo. Freud je napisal: »Vsem toplo priporočam gestapo.« (»I warmly recommend Gestapo for everyone.«).
Freud je bil strasten kadilec cigar vse svoje življenje in kljub raku na spodnji čeljusti je nadaljeval s kajenjem vse do svoje smrti 23. septembra 1939. Dnevno je skadil celo škatlico cigar. Od odkritja bolezni, leta 1923, pri sedeminšestdesetih, je prestal kar 30 operacij, ki naj bi omejile raka. Na koncu ni več prenesel bolečine in s svojim zdravnikom se je odločil za smrt s predoziranjem morfija.
Freudove teorije in njegovo obravnavanje bolnikov so bile na Dunaju 19. stoletja sporne. Še dandanes so predmet vročih razprav. Njegove misli so pogosto obravnavane v književnih in filozofskih delih, pa tudi v splošni kulturi. Medicinske in znanstvene razprave o njih ostajajo še vedno aktualne.
Delo [uredi]
Osebnost je razdelil na tri plasti:
K njuni izpolnitvi človeka žene libido.
Vpeljal je tudi nove načine zdravljenja, najbolj znano je izpovedovanje pacienta na kavču, kjer lahko sprosti tok svojih misli in prepusti mišljenje prostim asociacijam. Pred tem je Freud uporabljal hipnozo z drogami, zaradi preizkušanja na sebi je bil dve leti zasvojen s kokainom.
Pacienti [uredi]
Freud je v študijah o svojih pacientih uporabljal psevdonime. Veliko pravih identitet teh pacientov je ugotovil Peter Swales. Znani pacienti s psevdonimi so:
- Anna O. (Bertha Pappenheim, 1859–1936),
- Cäcilie M. (Anna von Lieben),
- Dora (Ida Bauer, 1882–1945),
- Frau Emmy von N. (Fanny Moser),
- Fräulein Elisabeth von R. (Ilona Weiss),
- Fräulein Katharina (Aurelia Kronich),
- Fräulein Lucy R.,
- Mali Hans (Herbert Graf, 1903–1973),
- Podganji človek (Ernst Lanzer, 1878–1914),
- Volčji človek (Sergei Pankejeff, 1887–1979).
Ostali znani pacienti so še:
- H.D. (1886–1961),
- Emma Eckstein (1865–1924),
- Gustav Mahler (1860–1911), s katerim se je Freud srečal le enkrat,
- princesa Marie Bonaparte.
Ljudje, o katerih je napisal opazovalne študije, ampak niso bili njegovi pacienti so:
- Daniel Paul Schreber (1842–1911),
- Woodrow Wilson (1856–1924), o katerem je Freud napisal študijo skupaj z Williamom Bullittom,
- Michelangelo, ki ga je analiziral v eseju Michelangelov Mojzes,
- Leonardo da Vinci
- Mojzes, v knjigi Mojzes in monoteizem,
- Josef Popper-Lynkeus, v študiji Josef Popper-Lynkeus in teorija sanj.
Poglavitna dela [uredi]
- Študije o histeriji (skupaj z Josefom Breuerjem) (Studien über Hysterie, 1895)
- Interpretacija sanj (Die Traumdeutung, 1899 [1900])
- Psihopatologija vsakdanjega življenja (Zur Psychopathologie des Alltagslebens, 1901)
- Tri razprave o teoriji seksualnosti (Drei Abhandlungen zur Sexualtheorie, 1905)
- Vic in njegov odnos do nezavednega (Der Witz und seine Beziehung zum Unbewußten, 1905)
- Der Wahn und die Träume in W. Jensens Gradiva, 1907
- Totem in tabu (Totem und Tabu, 1913)
- O narcisizmu (Zur Einführung des Narzißmus, 1914)
- Predavanja za uvod v psihoanalizo (Vorlesungen zur Einführung in die Psychoanalyse, 1917)
- Onstran načela ugodja (Jenseits des Lustprinzips, 1920)
- Ego in id (Das Ich und das Es, 1923)
- Prihodnost neke iluzije (Die Zukunft einer Illusion, 1927)
- Nelagodje v kulturi (Das Unbehagen in der Kultur, 1930)
- Mož Mojzes in monoteistična religija (Der Mann Moses und die monotheistische Religion, 1939)
- Očrt psihoanalize (Abriß der Psychoanalyse, 1940)
Glej tudi [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sigmund Freud |
