Michel Foucault

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Michel Foucault
Zahodna filozofija
Filozofija 20. stoletja
Ime Michel Foucault
Datum rojstva 15. oktober 1926(1926-10-15)
Kraj rojstva Poitiers, Francija
Datum smrti 25. junij 1984 (57 let)
Kraj smrti Pariz, Francija
Šola/tradicija strukturalizem, post-strukturalizem
Glavna zanimanja politična filozofija, epistemologija, etika, psihiatrija, kriminologija, zgodovina
Pomembne ideje "arheologija vednosti", genealogija vednosti, analize norosti, kaznovanja in seksualnosti


Michel Foucault, francoski filozof, * 15. oktober 1926, Poitiers, † 25. junij 1984, Pariz.

Michel Foucault je eden izmed najpomembnejših predstavnikov francoske misli druge polovice dvajsetega stoletja.

Delo[uredi | uredi kodo]

Foucault je svoje zgodnje delo posvetil historičnim raziskavam obravnave norcev in norosti (Zgodovina norosti), nastanka klinične medicine in medicinskih institucij (Rojstvo klinike) ter zgodovini znanosti (Besede in stvari). V naslednjem delu (Arheologija vednosti, 1969) najdemo nekakšno retrospektivo teh treh knjig in bolj formalno, hkrati pa tudi bolj celovito obravnavo diskurza kot historičnim pogojem podvržene prakse. Obenem izpostavi specifike svoje teoretske pozicije, ki ga že v izhodišču izključujejo iz strukturalističnega raziskovalnega programa (gre zlasti za njegove analize izjav in njihovih pogojev).

Poleg raziskovalnega dela je bil Foucault tudi prepoznaven aktivist v gejevskih gibanjih in gibanjih za izboljšanje razmer v kazenskih institucijah (v zaporih). Tako kmalu zatem, leta 1975, izideta dve njegovi svetovno odmevni knjigi, kjer Foucault razvija svoje najbolj prepoznavne teorije: Nadzorovanje in kaznovanje ter Volja do vednosti. Gre za teorije, ki skušajo osvetliti razmerje med diskurzivnimi (znanost, hišni redi, uredbe, pravilniki) in nediskurzivnimi praksami (kaznovanje, vzgoja, organizacija administrativnega aparata in vzpostavljanje buržoazne države, moralizacija množic, pastorala). Iz tega obdobja izvirajo tudi Foucaultove kontroverzne teze o (politični) moči in politični racionalnosti. V zadnjem obdobju se je veliko ukvarjal z etiko, s pojmom subjekta in subjektivitete, zlasti v navezavi na zgodovino seksualnosti.

Njegove splošne teorije o družbeni (politični) moči in razmerju med védenjem in močjo, kot tudi njegovo razmišljanje o diskurzu v povezavi z zgodovino zahodne misli so v humanistiki in družboslovju našle široko uporabnost in sprožile mnoge pomembne razprave.

Tekom svojega celotnega življenja se je Foucault izdatno posvečal tudi literaturi (zlasti Raymondu Roussellu, Novemu romanu), slikarstvu (Magrittu, Velázquezu) in zgodovini znanosti (prirodopisu in biologiji, lingvistiki in ekonomiji).

V svoji filozofiji se je veliko naslanjal na Nietzschejevo misel. Velik pomen je dajal tudi Freudu in Marxu, četudi se ni štel za psihoanalitika ali marksista. (O kompleksni naravi Foucaultovega odnosa do Marxa glej Copin, Marx dans MC et AS ; sicer je Foucault tej trojici posvetil tudi krajši esej Nietzsche, Freud, Marx.)

Čeravno ga mnogi uvrščajo med postmoderniste, je takšna klasifikacija zgolj delno veljavna. Pomemben prikaz Foucaultove filozofije je podal njegov kolega in prijatelj Gilles Deleuze v delu Foucault. (COBISS) V njem Deleuze poudari neosrediščeno in razpršeno pojmovanje oblasti, značilno za Foucaultovo delo, ter distinkcijo med vidnim in diskurzivnim. Kljub njegovemu večkrat izraženemu nasprotovanju se Foucaulta skupaj s psihoanalitikom Jacquesom Lacanom, antropologom Levi-Straussom in filozofom Louisom Althusserjem uvršča v strukturalizem.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Poglavitna dela[uredi | uredi kodo]

leto francoski original slovenski prevod
1954 Maladie mentale et personnalité (Pariz: PUF, 1954), preurejeno kot Maladie mentale et psychologie (1995)
1961 Histoire de la folie à l'âge classique - Folie et déraison (Pariz: Plon, 1961) (pogosto okrajšano HF) Zgodovina norosti v času klasicizma. Založba /*cf., Ljubljana, 1998. (COBISS)
1963 Naissance de la clinique - une archéologie du regard médical (Pariz: PUF, 1963) (NC) Rojstvo klinike. Arheologija medicinskega pogleda. Študentska založba, Ljubljana, 2009. (COBISS)
1963 Raymond Roussel (Pariz: Gallimard, 1963)
1966 Les mots et les choses - une archéologie des sciences humaines (Pariz: Gallimard, 1966) (MC) (Originalni Foucaultov naslov je bil "Red reči" ("L'Ordre des choses"), ki ga je spremenil na urednikovo željo.) Besede in reči. Arheologija humanističnih znanosti. Studia humanitatis, Ljubljana, 2010. (COBISS)
1969 L'archéologie du savoir (Pariz: Gallimard, 1969) (AS) Arheologija vednosti. Studia humanitatis, Ljubljana, 2001. (COBISS)
1971 L'ordre du discours (Pariz: Gallimard, 1971) Red diskurza. V knjigi Vednost - oblast - subjekt, Krt, Ljubljana, 1991. (COBISS)
1975 Surveiller et punir (Pariz: Gallimard, 1975) (SP) Nadzorovanje in kaznovanje. Rojstvo zapora.

Delavska enotnost, Ljubljana, 1984. (COBISS) in Krtina, Ljubljana, 2004. (COBISS)

1976–84 Histoire de la sexualité
  • Vol I: La Volonté de savoir (Pariz: Gallimard, 1976) (HS1 ali VS)
  • Vol II: L'Usage des plaisirs (Pariz: Gallimard, 1984) (HS2 ali UP)
  • Vol III: Le Souci de soi (Pariz: Gallimard, 1984) (HS3 ali SS)
Zgodovina seksualnosti
  • Zgodovina seksualnosti 1: Volja do znanja, ŠKUC, Ljubljana, 2000. (COBISS)
  • Zgodovina seksualnosti 2: Uporaba ugodij, ŠKUC, Ljubljana, 1998. (COBISS)
  • Zgodovina seksualnosti 3: Skrb zase, ŠKUC, Ljubljana, 1993. (COBISS)

Zborniki, intervjuji, članki in predavanja[uredi | uredi kodo]

  • Človeška narava in zgodovina, Krtina, Ljubljana, 2007. (COBISS)
  • Don Kihot - ironična identiteta, v Nova revija, 1998, št. 196/197 (avg.-sep.), str. 133-136. (COBISS)
  • Intelektualci in oblast, v Problemi, 1973, št. 128-132, str. 135-140. (COBISS)
  • Kaj je razsvetljenstvo? (Was ist Aufklärung?), v Vestnik IMŠ (po novem Filozofski vestnik), 1987, št. 1, str. 38-49 (COBISS) (V tej tematski številki najdemo tudi reakcije na dotični Foucaultov članek.)
  • Neustrašni govor, Sophia, Ljubljana, 2009. Predavanja v okviru seminarja "Diskurz in resnica" leta 1983 na kalifornijski univerzi v Berkeleyju (COBISS)
  • Odgovor epistemološkemu krožku, v Problemi, 2001, št.3/4, str. 77-118. (COBISS)
  • Rojstvo biopolitike, v Filozofski vestnik, 2003, št. 3, str. 171-177. (COBISS)
  • Vednost - oblast - subjekt, Krt, Ljubljana, 1991. (COBISS)
    • Nova izdaja: Krtina, Ljubljana, 2008 (COBISS)
  • Življenje in prakse svobode, ZRC, Ljubljana, 2007. (COBISS)

Prikazi Foucaultove filozofije[uredi | uredi kodo]

  • Baudrillard, Jean, Oublier Foucault, Galilée, Auvers-sur-Oise, 1977 (ponatis 1997), 87 p. (ISBN 2-7186-0060-8)
  • Deleuze, Gilles, Foucault, Editions de Minuit, Pariz, 2004. (COBISS)
  • Gutting, Gary, Foucault: a very short introduction, Oxford University Press, Oxford, New York, 2005. (COBISS) - odličen in strnjen prikaz
  • McHoul, Grace: Foucault Primer : Discourse, Power and the Subject, University College London Press, London, 1995. (COBISS)
  • Miščević, Nenad, Govorica, arheologija in politika, v Problemi, 1973, št. 128-132, str. 1-36. (COBISS)
  • Poster, Mark, Foucault, Marxism and History: Mode of Production versus Mode of Information, Polity Press, Cambridge, 1984. (dostopno tukaj)
  • Revel, Judith, Le vocabulaire de Foucault, Ellipses, Pariz, 2002, 68 p. (ISBN 2-7298-1088-9)
  • Richards, Howard, Non-Authoritarian Authority (dostopno tukaj)
  • Veyne, Paul, Foucault révolutionne l’histoire, Seuil, Pariz, 1993. – po Foucaultovem mnenju najboljši esej o njegovi filozofiji (COBISS)
  • Veyne, Paul, Foucault, sa pensée, sa personne, A. Michel, Pariz, 2008 (COBISS)
    • (angleški prevod: Foucault : his thought, his character, 2010 (COBISS))

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]