Sigmund Freud

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sigismund Schlomo Freud
Sigmund Freud, 1920
Sigmund Freud, 1920
Rojstvo: (1856-05-06)6. maj 1856
Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska)
Smrt: 23. september 1939 (1939-09-23) (83 let)
London
Bivališče: Zastava Avstrije Avstrija, (kasneje) Anglija
Narodnost: Zastava Avstrije avstrijska
Področje: nevrologija, filozofija, psihiatrija, psihologija, psihoterapija, psihoanaliza
Ustanove: Univerza na Dunaju
Alma mater: Univerza na Dunaju
Mentor doktorske
disertacije:
Jean-Martin Charcot, (kasneje) Josef Breuer
Doktorski študenti: John Bowlby, Viktor Frankl, Anna Freud, Ernest Jones, Carl Jung, Melanie Klein, Jacques Lacan, Fritz Perls, Otto Rank, Wilhelm Reich
Poznan po: psihoanaliza
Vplivi: Aristotel, Brentano, Breuer, Charcot, Darwin, Dostojevski, Goethe, Haeckel, Hartmann, Jackson, Kant, Mayer, Nietzsche, Platon, Shakespeare, Schopenhauer, Sofokles, J.P. Jacobsen
Pomembne nagrade
in priznanja:
Goethejeva nagrada

Sigmund Freud [zíkmunt frôjt], avstrijski nevrolog in psiholog, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.

Je utemeljitelj psihoanalitične šole v psihologiji, ki uči, da podzavestni motivi naše duševnosti vplivajo na številne oblike našega vedenja. Zanimal se je za hipnozo v smislu sredstva pomoči duševnim bolnikom. Kasneje je hipnozo opustil in jo v procesu zdravljenja nadomestil s prostimi asociacijami in analizo sanj, kar danes imenujemo »zdravljenje s pogovorom«. Ta dva postopka sta postala jedrni del psihoanalize.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Sigismund Schlomo Freud je bil rojen 6. maja 1856 v Příborju (današnja Češka, tedaj Avstro-Ogrska) v judovski družini. Pri enaindvajsetih se je preimenoval v »Sigmund«. Čeprav je bil prvorojenec in je imel tri brate ter pet sester, je imel tudi starejše polbrate iz očetovega prejšnjega zakona. Šest let od osmih je bil najboljši učenec v razredu, študiral je od 1873 na 1881 na Dunajski univerzi.

O njegovem zgodnjem delu in življenju je znano zelo malo, saj je kar dvakrat uničil svoje papirje, leta 1885 in 1907.

Leta 1930 je v Frankfurtu prejel Goethejevo nagrado za delo na področju psihologije. Istega leta mu je pri petindevetdesetih umrla mati. Njegove knjige so nacisti ob prihodu na oblast leta 1933 zažgali.

Ker je bil judovskega rodu, se je po anšlusu pred nacisti z denarno pomočjo svoje pacientke princese Marie Bonaparte umaknil v Anglijo, kjer je prebival na 20 Maresfield Gardens v Londonu. Tam je danes njegov muzej. Ko je zapuščal Nemčijo, je gestapo zahteval, naj izjavi, da so z njim ravnali spoštljivo. Freud je napisal: »Vsem toplo priporočam gestapo.« (»I warmly recommend Gestapo for everyone.«).

Freud je bil strasten kadilec cigar vse svoje življenje in kljub raku na spodnji čeljusti je nadaljeval s kajenjem vse do svoje smrti 23. septembra 1939. Dnevno je skadil celo škatlico cigar. Od odkritja bolezni, leta 1923, pri sedeminšestdesetih, je prestal kar 30 operacij, ki naj bi omejile raka. Na koncu ni več prenesel bolečine in s svojim zdravnikom se je odločil za smrt s predoziranjem morfija.

Freudove teorije in njegovo obravnavanje bolnikov so bile na Dunaju 19. stoletja sporne. Še dandanes so predmet vročih razprav. Njegove misli so pogosto obravnavane v književnih in filozofskih delih, pa tudi v splošni kulturi. Medicinske in znanstvene razprave o njih ostajajo še vedno aktualne.

Skupinska fotografija pred Clark University. Spredaj: Sigmund Freud, Granville Stanley Hall, C. G. Jung; zadaj: Abraham A. Brill, Ernest Jones, Sandor Ferenczi.

Delo[uredi | uredi kodo]

Osebnost je razdelil na tri plasti:

K njuni izpolnitvi človeka žene libido.

Vpeljal je tudi nove načine zdravljenja, najbolj znano je izpovedovanje pacienta na kavču, kjer lahko sprosti tok svojih misli in prepusti mišljenje prostim asociacijam. Pred tem je Freud uporabljal hipnozo z drogami, zaradi preizkušanja na sebi je bil dve leti zasvojen s kokainom.

Pacienti[uredi | uredi kodo]

Freud je v študijah o svojih pacientih uporabljal psevdonime. Veliko pravih identitet teh pacientov je ugotovil Peter Swales. Znani pacienti s psevdonimi so:

  • Anna O. (Bertha Pappenheim, 1859–1936),
  • Cäcilie M. (Anna von Lieben),
  • Dora (Ida Bauer, 1882–1945),
  • Frau Emmy von N. (Fanny Moser),
  • Fräulein Elisabeth von R. (Ilona Weiss),
  • Fräulein Katharina (Aurelia Kronich),
  • Fräulein Lucy R.,
  • Mali Hans (Herbert Graf, 1903–1973),
  • Podganji človek (Ernst Lanzer, 1878–1914),
  • Volčji človek (Sergei Pankejeff, 1887–1979).

Ostali znani pacienti so še:

  • H.D. (1886–1961),
  • Emma Eckstein (1865–1924),
  • Gustav Mahler (1860–1911), s katerim se je Freud srečal le enkrat,
  • princesa Marie Bonaparte.

Ljudje, o katerih je napisal opazovalne študije, ampak niso bili njegovi pacienti so:

  • Daniel Paul Schreber (1842–1911),
  • Woodrow Wilson (1856–1924), o katerem je Freud napisal študijo skupaj z Williamom Bullittom,
  • Michelangelo, ki ga je analiziral v eseju Michelangelov Mojzes,
  • Leonardo da Vinci
  • Mojzes, v knjigi Mojzes in monoteizem,
  • Josef Popper-Lynkeus, v študiji Josef Popper-Lynkeus in teorija sanj.

Poglavitna dela[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]