Projekt:Alkaloid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi. Vsebujejo dušik, ki je običajno vezan v heterociklično strukturo. Njihovo ime pomeni, da imajo alkalni – bazični značaj, čeprav nekateri alkaloidi nimajo bazičnih lastnosti. Pojavljajo se v naravi, predvsem v rastlinah, redkeje v glivah in živalih. Na človeški organizem imajo načeloma karakterističen učinek. Večina jih je zelo strupenih. Veliko alkaloidov ima izrazito grenak okus.

Kljub strupenosti nekatere v zelo majhnih količinah zaradi svojih fizioloških in farmakoloških lastnostih uporabljajo kot zdravilne učinkovine v zdravilih. Številni alkaloidi sodijo med droge. Kemijsko gledano gre za zelo raznoliko skupino spojin, za katero ni nobene karakteristične strukturne prvine.

Med alkaloide uvrščamo tudi določene snovi, ki ne ustrezajo gornjim zahtevam. Alkaloid iz popra na primer ni bazičen. Kanabinolov ne štejemo med alkaloide.

So značilni metaboliti nekaterih rastlin, o njihovem pomenu za rastlinski metabolizem pa je še malo znanega. Po drugi strani številne rastline ne vsebujejo alkaloidov, kar kaže na to, da nimajo esencialne vloge pri presnovi rastlin. Strupene alkaloide uporabljajo rastline kot zaščito pred rastlinojedci.

V molekulah alkaloidov je aminski dušik, ki je često vezan v petčlenskem ali šestčlenskem heterocikličnem obroču. Poznamo mnogo alkaloidov, med njimi tudi metilksantine, ki jih predstavljajo tri spojine: kofein, teofilin in teobromin. Te tri oblike metilksantinov imajo različne biokemične učinke in so zastopane v različnih proporcionalnih vsebnostih v različnih rastlinah. Vsi ksantini zavirajo delovanje nevrotransmiterjev. Med ksantine spada tudi prenašalec v osrednjem živčevju, adenozin.

Alkaloide lahko glede na osnovni skelet razdelimo v sledeči skupini:

• Heterociklični alkaloidi: vsebujejo različne dušikove heterocikle (pirol, imidazol, piridin, indol, purin ...).
• Karbociklični alkaloidi: vsebujejo obroče, zgrajene le iz ogljika.

Vsebina 1 Primeri bolj znanih alkaloidov 2 Identifikacija snovi ali pripravka: 3 Fizikalne in kemijske lastnosti 4 Obstojnost in reaktivnost 5 Toksikološki podatki 6 Ekotoksikološki podatki 7 Odstranjevanje 8 Transportni podatki 9 Zakonsko predpisani podatki o predpisih 10 Druge informacije

[uredi] Primeri bolj znanih alkaloidov

• atropin
• kapsaicin
• kinin
• kokain
• kodein
• kofein
• morfin
• nikotin
• strihnin

Projekt:Alkaloid
IUPAC ime	1
Sistematično ime	1
Druga imena	1
Identifikatorji
Kratice	1
CAS številka	1
PubChem	1
EINECS število	1
EINECS število	1
KEGG	1
MeSH	1
ChEBI	1
RTECS število	1
Oznaka ATC	11
SMILES	1
InChI	1
Lastnosti
Molekulska formula	1
Molekulska masa	1
Videz	1
Gostota	1
Tališče	1 (1)
Vrelišče	1 (1)
Topnost (voda)	1
Topnost (1)	1
log P	1
Parni tlak	1
kH	1
Atmosferna OH konstanta	1
Kislost (pKa)	1
Struktura
Kristalna struktura	1
Koordinacijska geometrija	1
Oblika molekule	1
Termokemija
Standardna tvorbena entalpija ΔfHo298	1
Standardna sežigna entalpija ΔcHo298	1
Standardna molarna entropija So298	1
Specifična toplota, C	1
Farmakologija
Biorazpoložljivost	1
Administrativne poti	1
Presnova	1
Razpolovni čas	1
Vezava na beljakovine	1
Izločitev	1
Pravni status	?(AU) ?(CA) ?(UK) ?(ZDA) {{{legal_status}}}
Kategorija nosečnosti	1 ?(AU) ?(ZDA)
Podatki o eksplozivu
Občutljivost na tresljaje	1
Trenjska občutljivost	1
Hitrost eksplozije	1
RE faktor	1
Nevarnosti
Varnostni list	1
EU klasifikacija	1
EU Index	1
Glavne nevarnosti	1
NFPA 704	1 1 1
R-stavki	1
S-stavki	1
R/S-stavki	1
Plamenišče	1
Temperatura samovžiga	1
Meje eksplozivnosti	1
Dovoljena stopnja izpostavljenosti (PEL)	1
LD50	1
Sorodne snovi
Drugi anioni	1
Drugi kationi	1
Sorodno 1	1
Sorodne snovi	1
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Na tem mestu vključite uvod.

[uredi] Identifikacija snovi ali pripravka:

ALKALOIDI (antropin, kokain, morfin, nikotin, stiknin in drugi)

ZUNANJI VIDEZ:

Močni rastlinski strupi, MDK vrednost za nikotin 0,5 mg/m3

PRIMERI UPORABE:

Uporabljajo se v edicinske namne in priložnostno tudi pri sredstvih za uničevanje škodlivcebv.

NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE

Hlapi, predvsem prah, zdravju škodlivi. Resna nevarnost zastrupive pri vdihavanju, zaužiju ali dotiku s kožo. R: 26/27/28

VARNOSTNI UKREPI:

Pri delu se ne sme jesti ali kaditi. Pred obrokom si je treba dobro oprati roke. Dotik s kožo ali očmi preprečijo zaščitna obleka, zaščitna očala in nepropustne rokavice. Pri delu s prahom ali spreji, zaščita dihal z respiratorjem zaščitnega razreda II. (Opomba: nikotin hlapi in respiratorji za zaščito pred finim prahom ne dajo ustrezne zaščite. Uporabiti je treba zaščitno masko s filtrom A-rjava barva). Obvezno poučevanje delavcev in potrdila o preizkusih znanja, obdobni zdravniški pregled. S:1-13-28-45

KLASIFIKACIJA SNOVI:

Nevarnostni razred: Oznaka simbola nevarnosti:

1. I I 2. IVa 3. T 4. 6,1 N4

identifikacijska številka:

u.n. šT.: 1654-1659

IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA:

U.N.Št.: 1654-1659

PRVA POMOČ:

Močna kava je protisredstvo pri zastrupitvi (ne pri nezavestnih ponesrečencih). Pri zastoju dihanja je treba nuditi umetno dihanje (kisik) do prihoda zdravnika.

[uredi] Fizikalne in kemijske lastnosti

[uredi] Obstojnost in reaktivnost

[uredi] Toksikološki podatki

[uredi] Ekotoksikološki podatki

[uredi] Odstranjevanje

[uredi] Transportni podatki

[uredi] Zakonsko predpisani podatki o predpisih

[uredi] Druge informacije

[[Kategorija:]]