Ivan Meštrović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ivan Meštrović
Ivan Meštrovic.jpg  *
Ivan Meštrović (Zagreb, 1928)
Rojstvo 15. avgust 1883({{padleft:1883|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Q1284383?
Smrt 15. januar 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (78 let)
Q486877?
Državljanstvo Flag of the United States.svg ZDA
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic kipar in arhitekt

Ivan Meštrović (izgovor ), hrvaški kipar in arhitekt, * 15. avgust 1883, Vrpolje, Hrvaška, † 16. januar 1962, South Bend, Indiana, ZDA.

Ivan Meštrović je živel v času velikih dogodkov. Kot kipar je deloval v času ruske revolucije, balkanske vojne in obeh svetovnih vojn. Med svojim življenjem je sodeloval na več kot 150–ih razstavah. Politični dogodki niso zaznamovali samo njegovega umetniškega dela, ampak so tudi vplivali na njega kot človeka, ki je služil osebni svobodi in narodni neodvisnosti.

Svojo mladost je preživel v goratem okolju Dalmacije, hkrati blizu morja in hkrati stran od njega. Usoda hrvaškega naroda je imela močno vlogo pri oblikovanju njegove osebnosti. Kot otrok je pasel ovce in poslušal pesmi, ki so se prenašale po ustnem izročilu. Epe, ljudske pesmi in zgodovinske balade. Še preden je imel priložnost videti pravi kip v trirazsežni obliki, je že začel ustvarjati iz lesa in kamna, saj so ga navdušili vsi ti epski junaki in njihova junaška dejanja. Med zimskimi večeri je njegova mama velikokrat recitirala (po spominu seveda) različne pesmi in psalme iz Biblije. In ker je bil doma edino oče pismen, se je Ivan sam naučil brati in pisati pri dvanajstih letih, tako da je primerjal besedila iz domače Biblije s tistim, kar si je zapomnil, ko je mati govorila po spominu. Leta 1899 je na njegov nenavaden talent postal pozoren kamnosek Pavle Bilinić in deček je šel živet, v njegovo delavnico, v Split. Tu je imel zagotovljen en obrok dnevno. Split je mesto, ki je zelo bogato posejano z grško in rimsko kulturo, zato je Meštrović preživel veliko prostega časa, ko je kopiral ta dela antične umetnosti. Pavlova žena, visokošolska učiteljica je pomagala Ivanu do izobrazbe, čeprav formalno ni obiskoval šole. Devet mesecev kasneje pa se je neki lastnik rudnika iz Dunaju ponudil, da mu plača pot na Dunaj in šolanje na likovni akademiji. Ivan ni znal niti povedati niti ene nemške besede. Da bi stvari še poslabšali, pa tisti lastnik rudnika še ni držal svoje obljube, tako da so bili za ivana začetki na Dunaju izredno težki. Pa vendar je bi Dunaj v tistih časih okno v svet , tako da se je Ivan razvil psihično, kulturno in artistično. Čeprav se je upiral duhu in atmosferi Akademije, pa je občudoval enega profesorja. Arhitekta Otta Wagnerja.

Leta 1904 se je poročil z Ruto Klein, eno od štirinajstih otrok revnega židovskega trgovca. Akademijo je končal leta 1905, ko je turdi prvič razstavil svoja dela. Na razstavi v Zagrebu je avstrijski cesar kupil njegovo skulpturo Mati i sin, na Dunaju pa je spoznal Rodina, ki je prepoznal njegov talent in ga spodbudil k temu, da potuje. Charles wittgenstein je kupil Source of Life za svojo palačo, s tem denarjem pa sta si Meštrović in njegova mlada žena privoščila potovanje po Italiji in v Pariz. Leta 1908 sta se preselila v Pariz, kjer je Ivan v samo dveh letih izdelal preko 50 skulptur in postal je mednarodno znan in uspešen. Točka, ki pa je popolnoma zasukal njegova kariero pa se je zgodila na mednarodni razstavi v Rimu leta 1911, kjer je osvojil prvo mesto. Kritiki so ga imenovali za najboljšega umetnika po renesansi. Njegova skulptura je prikazala heroje, ki so se borili proti Turkom na slavni kosovski bitki leta 1389. Prikazal jih je kot simbol patriotskih čustev južnih slovanov, ki jih gonijo proti svobodi in neodvisnosti. Meštrovič se je s svojimi deli boril proti Avstro-Ogrskim okupatorjem med prvo vojno in njegov glas se je slišal po celem svetu, zahvaljujoč njegovem umetniškem uspehu.

Z izjemo kratkega obiska Londona, je Ivan ostal v Rimu do leta 1914. Na dan, ko je bil umorjen Franz Ferdinant v Sarejevu, se je iz Benetk odpravil v Split, kjer je hotel organizirati večjo razstavo. Vendar je bil že po dveh dneh v Splitu prisiljen se vrniti v Italijo. Prijatelj ga je namreč opozoril, da je njegova žena v nevarnosti zaradi njegove dobro poznane politične nenaklonjenosti avstro-ogrskim oblastem. Zbirka njegovih slik je bila rešena v zadnjem trenutku. Kasneje je v Rimu nadaljeval s svojim delom.

Politika je šla pri Ivanu Meštroviću z roko v roko umetnosti, med leti prve svetovne vojne in kasneje v Parizu, Londonu, Švici in spet v Rimu. Kjerkoli se je za kratek čas ustalil, je našel voljo in čas, da nadaljuje z delom. Glede na ro, da so bila sredstva za umetnost precej draga, mu je bilo zelo težko vzdrževati in umetniško aktivnost in politično. Težave so se še podvojile med prvo svetovno vojno, toda Ivan je premagal vse. Med to vojno so se v času, ko Italija ni bila še na nobeni strani zavezniki pogovarjali o pogojih za vstop Italije na zavezniško stran. Italija je zahtevala del slovenskega in hrvaškega ozemlja, zato sta dva hrvaška politična voditelja Ante Trumbić in Frano Supilo ter Mestrović ustanovili jugoslovanski narodni komite za zaščito Dalmacije pred širitvo italijanskega ozemlja. Sedež te organizacije je bil med vojno v Londonu. Do takrat je bil Ivan dodobra poznan pri angleškem ljudstvu. Njegovi angleški prijatelji so mu zavedajoč se nepravičnega darila Italiji organizirali samostojno razstavo v Victorija in Albert muzeju v Londonu. Hoteli so, da angleži postanejo pozorni na kulturne dosežke južnih slovanov in da ne mislijo, da so Slovenci, Hrvatje in Srbi čeprav sodijo pod Avstro-Ogrsko, krivi soudeležbe v vojni. Lord Cecil, takratni podsekretar za zunanje zadeve je otvoril razstavo. Sledile so še druge, tudi v Glasgowu in Edinburgu.

Njegove razstave so spodbudile zanimanje za južnoslovansko glasbo, literaturo, zgodovino, arhitekturo in še mnogo drugih predstavitev srbo – hrvaških kiparjev. Od tega časa naprej so njegove skulpture in hrvaške narodne balde in ljudske legende, našle pot v knjige Margaret Yoursenar, D.H. Lawrence in celo Agathe Christie. Morda je Meštrović celo naredil več, da bi pokazal duh kosovskih junakov za hrvaško kulturo, kot je naredil Goethe, ko je prevedel hrvaško balado Hosanaginica v nemščino.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Agard, Walter Raymond, The New Architectural Sculpture, Oxford University Press, NY, NY 1935
   * Aumonier, W., Modern Architectural Sculpture, The Architectural Press, London 1930
   * Casson, Stanley, Some Modern Sculptors, Oxford University Press, London 1929
   * Exhibition of Twenty-Five Panels, Hendricks Chapel, Syracuse University1950*
   * Exploring the Mayo Art Collection, Mayo Foundation, Rochester, Minnesota
   * Goode, James M. The Outdoor Sculpture of Washington D.C., Smithsonian Institute Press, Washington D.C. 1974
   * Keckemet, Dusko, Ivan Mestrovic, Publishing House, Beograd, Jugoslavija 1964
   * Keckemet, Dusko, Ivan Mestrovic – Split, Mestrovic Gallery Split and Spektar Zagreb, Yugoslavia 1969
   * Keckemet, Dusko, Ivan Mestrovic, McGraw-Hill Book Company, NY, NY 1970
   * Kvaran, Einar Einarsson Architectural Sculpture of America, unpublished manuscript
   * Maryon, Herbert, Modern Sculpture – Its Methods and Ideals, Sir Isaac Pitman & Sons, LTD. London 1933
   * Schmeckebier, Laurence, Ivan Mestrovic – Sculptor and Patriot, Syracuse University Press, Syracuse, NY 1959
   * The Shrine of the Immaculate Conception, Washington D.C. – America’s Tribute to Mary, C. Harrison Conroy Co. In., Newton NJ