Primož Trubar

Primož Trubar, Jakob Lederlein, lesorez, 1578

Spomenik Primoža Trubarja (kipar Fran Berneker) v Ljubljani

Kip Primoža Trubarja (kipar Boris Kalin) v Celju

Primož Trubar, slovenski pisatelj, protestantski duhovnik in prevajalec, * 8./9. junij 1508, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen, danes del Tübingena v Nemčiji.

Življenje

Primož Trubar se je rodil v Rašici pri Velikih Laščah leta 1508.

Leta 1520 mu je turjaški grof omogočil, da se je šel šolati za duhovski stan. Pri dvanajstih letih je odšel od doma. Šolal se je eno leto na Reki, nato dve leti v Salzburgu, kjer je pridobival temeljno izobrazbo gramatike, dialektike in retorike in nemščine.

Ko je bil star devetnajst let, mu je tržaški škof Pietro Bonomo dodelil župnijo Loka pri Zidanem mostu. Jeseni 1527 je Bonomo Trubarja napotil na študij na Dunaj. Zaradi osmanskega bližanja Dunaju, ki je ogrozilo življenje v mestu, se je jeseni 1529 vrnil v Trst k Bonomu. V Trstu je pridigal v minoritski cerkvi, leta 1530 pa ga je škof posvetil za duhovnika in ga določil za vikarja v župniji sv. Martina v Laškem. Duhovno službo je opravljal v skladu s katoliškim obredom, vendar so zgodnje pridige že spominjale na pridige Erazma Rotterdamskega.

V Ljubljano se je vrnil leta 1536 in nastopil v službo škofijskega vikarja, kjer je pridigal slovensko in nemško. V svojih pridigah je uporabljal svetopisemsko razlago švicarskih reformistov in zwinglijancev Henricha Bullingerja in Konrada Pelikana, zagovarjal pa je tudi dogmo Martina Luthra. Zaradi njegovih nazorov se je zganil deželni glavar Nikola Juršič leta 1540. Skoraj bi pristal v ječi, če ga somišljeniki nebi posvarili in se je ponovno zatekel v Trst pod okrilje škofa Bonoma. Tam se je poglobil v teološke spise švicarskega reformatorja Calvina. Bonomo je kmalu dosegel pri ljubljanskem škofu Kacijanarju, da je Trubarja imenoval za kanonika. V novo službo kanonika je stopil leta 1542 v Ljubljani.

Pod novim škofom Urbanom Textorjem, ki je bil vnet katolik, je Trubar dobil službo vikarja v Šentjerneju na Dolenjskem. Tam naj bi uredil gospodarstvo župnije. Škof Textor pa se je odločil obračunati s protestanti, ki jih je dal pozapreti in postaviti pred sodišče. Vendar je bil pravočasno obveščen in se je skril na varno. Po nekaj mesecih skrivanja, ga je Ljubljansko cerkveno sodišče izobčilo, mu zaplenilo hišo v Ljubljani, šentjernejsko župnijo in celjski beneficat ter posvetno deželno sodišče pa ga je obsodilo na zapor. Trubar je moral 1548 skrivaj pobegniti na Kranjsko. Z begom je postal še deželni odpadnik. Še istega leta se je odpravil v Nürnberg. Vodilni teolog in mestni pridigar Veit Dietrich je postal njegov mentor, in pod njegovim vodstvom se je hitro vključil v tamkajšno luteransko skupnost. Sredi maja 1548 je dobil službo pastorja v Rothenburgu. V tem kraju s je tudi ustvaril družino z Barbaro Sitar, s katero sta imela 4 otroke.

Delo

Leta 1548 je Trubar začel snovati in uresničevati zamisli za razvoj slovenske književnosti. Prestopil je k augsburški veroizpovedi in bil pravi protestant. Začel je uresničevati zamisel pridobivanja Slovencev za novo vero s slovensko tiskano besedo. Začel je s prvo knjigo Katekizem 1550, ki temelji na katekizmu Johanna Brenza. Katekizem je izšel z naslovom Catechismus in der windischen sprach.

Še v istem letu je pripravil kratek Abecednik 1550, ker se je zavedal da mora ljudi najprej naučiti osnov branja in pisanja. Pri odločitvi za jezik, ki je bil že narečno in socialno razslojen, mu je prav prišlo poznavanje jezika v različnih slovenskih deželah, za osnovo pa je vzel osrednjeslovenski prostor, kamor spada tudi govor domačega kraja. Trubar je dal obe knjižici v tisk tiskarju Morhartu v Tübingenu. Trubar se je podpisal na Sedmograškem kot »rodoljub ilirski« (Philopatridus Illiyricus), tiskar pa si je dal izmišljeno ime Jernej Škrjanec na Sedmograškem, da bi se izognil morebitnemu preganjanju. Katekizem vsebuje nekatera pojasnilna poglavja iz protestantskih naukov, šest pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. S to knjižico je hotel Trubar učiti rojake protestantske vere in hkrati ustreči protestantskemu bogoslužju na Slovenskem. Z drugo knjižico, Abecedarijum (1550), ki vsebuje osem listov, pa je hotel, da bi se rojaki iz nje naučili branja (»Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahko v kratkim času brati navučiti«). Tako je postal začetnik slovenske književnosti.

Kmalu po izidu prve knjige je dobil župnijo v Kemptenu ob tirolski meji. Zelo prav mu je prišla zveza s Petrom Pavlom Vergerijem, bivšim modruškim in koprskim škofom, ki je bil tedaj pri wurttemberškem vojvodi Krištofu kot svetovalec. Z Vergerijevo pomočjo je leta 1555 izdal v ponovni izdaji prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, po Vergerijevem nasvetu v latinici, ter Ta Evangeli Svetiga Matevža in prevod Vergerijevega italijanskega dela Ena molitev tih kerščenikov(beguncev). Vergeriju, ki je hotel veljati za pisca teh knjig, je Trubar odpovedal zavezništvo in leta 1557 izdal tisoč strani obsegajočo knjigo Ta pervi deil tiga Noviga testamenta. Knjiga vsebuje prevode evangelijev in dejanj apostolov ter je opremljena z dolgim predgovorom o naukih Lutrove vere, s koledarjem (Ta slovenski koledar -prvi na Slovenskem) in Postilo, to je razlaga nedeljskih in prazničnih evangelijev.

Kljub težavam z Petrom Vergerijem, ob zaščiti barona Ivana Ungnada, bivšega štajerskega glavarja, ki je zdaj bival v Urachu blizu Tübingena, je od vojvode Krištofa dosegel odobritev za izdajo knjige Ta drugi deil Tiga noviga testamenta in 1560 je izšlo Pavlovo pismo Rimljanom. Sledilo je povabilo Trubarju s strani deželnih stanov, da bi sprejel v Ljubljani mesto superintendanta, (protestantskega dekana). V tem času je imel veliko dela, dobil je župnijo v Urachu in prevzel vodstvo biblijskegazavoda. Trubar je samostojno izdal Svetiga Pavla ta dva listi h tim Korintarjem inu ta h tim Galatarjem. Napisal pa je tudi nemško posvetilo za glagolski katekizem in izdal v nemščini Register, poročilo o svojih dotedanjih delih, da bi ovrgel očitke, da je zwinglijanec. To poročilo je prvo bibliografsko delo pri Slovencih.

Kip Primoža Trubarja v Loki pri Zidanem Mostu, delo kiparja Mirsada Begića

Junija 1561 se je odpravil v Ljubljano, kjer so ga veličastno sprejeli. V vlogi superintendenta slovenske protestantske cerkve se je lotil reševanja glavnih vprašanj. Uredil je slovensko protestantsko cerkev in dosegel, da so po pomembnih krajih na Slovenskem nastavili pridigarje. Žal je kmalu prišel v spor s Matijo Klombnerjem, stanovskim pisarjem, ki je vzdrževal stike z Ungnadovim zavodom v Urachu, kjer so prevajali Sveto pismo v hrvaški jezik. Spor je izbruhnil zaradi kvalitete hrvaškega prevoda svetega pisma, saj je Trubar trdil, da prevod vsebuje veliko napak.

Po dveh mesecih bivanja v Ljubljani se je vrnil v Urach. Tam je neumorno delal naprej. Med drugim je napisal več posvetil v glagolske in cirilske knjige (Prvi del novoga testamenta 1562 in Artikule 1562). Naslednje leto, spet v juniju 1562, se je Trubar vrnil kot superintendent v Ljubljano. Močno je bil zaposlen, vendar je še nadalje pisal nemška posvetila za hrvaške knjige, ki so jih izdajali v Ugnadovem zavodu. Sestavil in izdal je Cerkveno ordningo (1564), to je cerkveni red za slovensko cerkev. S tem redom je posegel v pravice deželnega kneza, ki je dal knjigo zapleniti, Trubarja pa izgnati.

Po vrnitvi v Nemčijo je bival nekaj mesecev v Lauffenu ob Neckarju, nato se je za stalno naselil v Derendingenu, kjer je bil župnik do smrti. Trubar je tu izdal leta 1566 Ta celi psalter Davidov, nov Abecedarij in nemško-slovenski Ta celi katehismus in druga dela. Za kratek čas se je leta 1567 vnovič vrnil na Slovensko, da bi za nekega nemškega teologa od osmanskih ujetnikov v Ljubljani in Ribnici kaj več poizvedel o koranu.

Po sedmih letih (1574) je dal v tisk tretjo izdajo pesmarice z naslovom, Ta celi katehismus … inu pejsni. Leta 1577 je Trubar končal svoje življenjsko delo s prevodom Noviga testamenta puslednji dejl; pet let pozneje pa je v celoti ponovno izdal popravljen Ta celi novi testament. Zadnje njegovo delo je prevod od Lutrove Hišne postille, ki jo je šele devet let po njegovi smrti izdal njegov mlajši sin Felicijan. Trubar je umrl v starosti oseminsedemdeset let v Derendingenu, kjer je tudi pokopan.

Bibliografija

Vsa dela Primoža Trubarja so bila natisnjena v nemškem Tübingenu.

1. Catechismus (COBISS), 1550
2. Abecedarium (COBISS), 1550
3. Catechismvs, 1555
4. Abecedarivm, 1555
5. Ta evangeli svetiga Matevsha (COBISS), 1555
6. Ena molitov tih kerszhenikov, 1555
7. Ta pervi deil tiga Noviga testamenta, (COBISS), 1557
8. Ta slovenski koledar (ponovno 1582), 1557
9. En regišter... Ena kratka postila, 1558
10. Ta drvgi deil tiga Noviga testamenta, 1560
11. Register, 1561
12. Svetiga Pavla ta dva listy htim Corintariem, 1561
13. Articvli, 1562
14. Cerkovna ordninga, (COBISS) 1564
15. Ta celi psalter Dauidou, (COBISS) 1566
16. Abecedarivm (COBISS), 1566
17. Ta celi catehismvs (COBISS), 1567
18. Ena duhovska peissen svbper Turke (COBISS), 1567
19. Svetiga Pavla lystvvi, 1567
20. Eni psalmi, ta celi catehismus (COBISS), 1567
21. Try duhouske peisni, 1567
22. Catehismvs sdveima islagama, 1567
23. Noviga testamenta pvsledni deil, 1567
24. Ta pervi psalm shnega triiemi islagami, 1569
25. Ta celi nov testament, 1582 (e-izdaja v Zbranih delih primoža Trubarja)
26. Hishna postilla (COBISS), 1595

Trubarjevi predgovori in posvetila hrvaškim knjigam:

1. Katehikismus. Edna malahna knjiga (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1561
2. Katehikismus. Edna malahna knjiga (hrvaško v cirilici), Trubarjevo nemško posvetilo in soavtorstvo hrvaškega predgovora, 1561
3. Artikuli (hrvaško v glagolici), Trubar soavtor nemškega posvetila in njegovega prevoda, 1562
4. Artikuli (hrvaško v cirilici), Trubar soavtor nemškega posvetila in njegovega prevoda, 1562
5. Edni kratki razumni nauci (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1562
6. Edni kratki razumni nauci (hrvaško v cirilici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1562
7. Postila (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško in prevedeno posvetilo, 1562
8. Prvi dell Novoga testamenta (hrvaško v glagolici) Trubarjevo nemško posvetilo, 1562
9. Postila (hrvaško v glagolici), Trubar soavtor nemškega in prevedenega predgovora, 1563
10. Prvi del Novoga teštamenta (hrvaško v cirilici), Trubar soavtor nemškega posvetila, 1563

Primož Trubar na slovenskem denarju

• 

  Slovenski kovanec za 1 €

Literatura

• Jože Javoršek, Primož Trubar, Partizanska knjiga, Ljubljana,1986, 2. dopolnjena izdaja ob štiristoletnici Trubarjeve smrti (COBISS)
• Mihael Glavan, Trubarjev album : romanje s Trubarjem, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, (COBISS)

Glej tudi

• Slovenska protestantska književnost
• Slika slovenskih skladateljev Saše Šantla
• seznam slovenskih pisateljev
• Dan Primoža Trubarja

Zunanje povezave

• Primož Trubar - avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
• Zbrana dela Primoža Trubarja
• Trubarjeva domačija
• Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar
• Trubarjev Forum
• Primož Trubar na Wikiverzi
• Primož Trubar
• Dan Primoža Trubarja