Anton Foerster
Anton Foerster (fêrster), slovenski skladatelj in dirigent češkega rodu, * 20. december 1837, Osenice pri Jičínu, Češka, † 17. junij 1926, Novo mesto, Slovenija.
Vsebina |
Življenje [uredi]
V Pragi je študiral pravo in glasbo, med drugimi tudi pri slavnem skladatelju Bedrichu Smetani. Med leti 1865–1867 je bil vodja zbora Senjske katedrale, nato pa je dobil službo v Ljubljani. Bil je pevovodja Narodne čitalnice in dirigent Dramatičnega društva (1868–1909), nato regens chori stolnice (1868–1909) in glasbeni pedagog na ljubljanskih srednjih šolah. Leta 1877 je ustanovil Orglarsko šolo, bil soustanovitelj Cerkvenega glasbenika in njegov dolgoletni urednik (1878–1908). Na njegovi glasbeni šoli v Ljubljani se je šolal Josip Pangerc , ki je kasneje postal glasbenik, politik, državni poslanec in odbornik ter borec za Slovence na Primorskem.
Delo [uredi]
Deloval je na področju cerkvene glasbe v duhu cecilijanstva in tudi kot skladatelj posvetne glasbe, njegov glasbeni opus pa obsega še dela za orkester in skladbe za klavir. Foerster je eden naših najpomembnejših romantičnih skladateljev v drugi polovici 19. stoletja, še posebno zaradi še danes priljubljene komične opere Gorenjski slavček (1872) (sprva je bila opereta, ki pa jo je skladatelj predelal v opero 1895). Zložil je še opero Dom in rod (1920 - 1923), ki jo je ponudil ljubljanski operi, vendar vse do danes še ni bila uprizorjena.
Nižjo gimnazijo je končal v nižji Mladi Boleslavi, višjo pa v Čeških Budejovicah v južni Češki. Tu se je razvil v znamenitega tenorista. Po maturi je krajši čas preživel v cistercijanskem samostanu Vyšší Brod, kjer se je posvečal glasbenemu študiju in kjer je ustvaril tudi prvo ohranjeno skladbo (samospev Isti žal). Od tam je odšel v Prago na pravno fakulteto in jo leta 1863 končal. Nato je dobil službo domačega učitelja. Na Češkem si je Foerster pridobil osnovno glasbeno znanje. Odločilen vpliv na njegov glasbeni razvoj je imel Bedřich Smetana, pri katerem se je izpopolnjeval v kompoziciji in klavirski igri. V letih od 1865 do 1867 je deloval v hrvaškem Senju kot mestni organist in ravnatelj stolnega kora. Začel je skladati maše v staroslovanskem, hrvaškem in latinskem jeziku in postavil zametke mestne godbe. Po uspešnem delu v Senju je leta 1867 prišel v Ljubljano, kjer je sprva deloval kot kapelnik in klavirski spremljevalec pri Dramatičnem društvu, bil je pevovodja Narodne čitalnice, poleg tega je poučeval v Alojzijevišču, semenišču, višji gimnaziji in višji realki. Bil je regens chori in organist ljubljanske stolnice. Sodeloval je z Glasbeno matico in bil urednik prilog Cerkvenega glasbenika. Znan in cenjen je bil tudi kot pedagog. V Ljubljani je ustanovil orglarsko šolo Cecilijinega društva, ki jo je vodil od leta 1877 do 1908 in vzgojil v njej veliko slovenskih organistov. Napisal je tudi štiri pedagoške priročnike (npr. Teoretično-praktična pevska šola …). Na področju cerkvene glasbe na Slovenskem je opravil pomembno reformatorsko delo, bil pa je tudi skladatelj posvetne glasbe. Skomponiral je več glasbenih del: orkestralnih, komornih in solističnih, vokalno – instrumentalnih in dve operi. Uglasbil je kar nekaj pesmi slovenskih pesnikov, svojih sodobnikov (Gregorčič, Jenko, Stritar). Po stilni usmerjenosti je bil romantik, ki se je približal slovenskemu narodnemu duhu. Najbolj znana je njegova opera Gorenjski slavček, napisana ob natečaju Dramatičnega društva za izvirno slovensko odrsko delo, ki je zaradi prisrčne domačnosti in tople spevnosti skoraj ponarodela. Med vojno se je leta 1917, star osemdeset let, preselil v Novo mesto, kjer je 17. aprila 1926 umrl. Pokopan je v Ljubljani.
Je stric skladatelja Josefa Bohuslava Foersterja.
Glej tudi [uredi]
- seznam slovenskih skladateljev
- Slika slovenskih skladateljev (Saša Šantel)
- seznam slovenskih opernih skladateljev
- seznam čeških skladateljev
- seznam čeških opernih skladateljev
- Josip Pangerc
Zunanje povezave [uredi]
- Anton Foerster. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
|
||||||||||||||