Moderna galerija Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Moderna galerija je ljubljanska osrednja galerija slovenskih likovnih del 20.stoletja. Stavbo je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar, dograjena pa je bila leta 1948. Denar za objekt je darovala družina Hribar, pobudnik mecenstva je bil Izidor Cankar.

Zbirka[uredi | uredi kodo]

Moderna galerija je istočasno tudi muzej moderne in sodobne umetnosti (del zbirke je v novem Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani), ki jo raziskujejo in v galeriji predstavljajo ob stalni zbirki nove umetniške prakse v povezavi s kontekstom. Pri svojem delu kuratorji izhajajo iz specifičnih kulturnih, zgodovinskih in geopolitičnih okoliščin. Povezujejo nastajanje umetnosti med nacionalnim in mednarodnim ter med lokalnim in globalnim okoljem. Redno pripravlja tudi monografske razstave pomembnih slovenskih ustvarjalcev od impresionistov do sodobnih umetnikov (L. Spacal, L. Dolinar, J. Bernik, Z. Mušič, M. Krašovec). Sedanji čas zahteva, da deluje tudi kot most med kulturnimi območji Evrope in Ne-Evrope. Več desetletij je bila matična hiša Mednarodnega grafičnega bienala. Zbrala je več zbirk, kot so:

  • Nacionalna zbirka slovenske umetnosti 20. stoletja,
  • Mednarodna zbirka Arteast 2000+,-7 Grehov (komunizma),
  • Delo z zbirkami omogočajo; knjižnica, informacijski center, arhiv, fotoarhiv moderne in sodobne umetnosti,
  • Deluje na treh lokacijah ; Moderna galerija, Mala galerija, MSU Metelkova 22,

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Ljubljana - Moderna galerija
Moderna galerija Ljubljana is located in Slovenija
Moderna galerija Ljubljana
Lokacija Cankarjeva cesta 15, Ljubljana
Mestna občina Ljubljana
Koordinati 46°3′11.05″N 14°29′55.37″E / 46.0530694°N 14.4987139°E / 46.0530694; 14.4987139Koordinati: 46°3′11.05″N 14°29′55.37″E / 46.0530694°N 14.4987139°E / 46.0530694; 14.4987139
Zgrajeno 1948
Arhitekt Edvard Ravnikar
RKD št. 1578 (opis enote)[1]

Moderna galerija je prvo pomembnejše zgrajeno delo arhitekta Edvarda Ravnikarja. Načrtovana je bila v obdobju, ko je sodeloval pri načrtovanju Plečnikove NUK, še pred odhodom v Pariz k Le Corbusierju. To zgodnje Ravnikarjevo delo delno še sledi klasicističnim principom Jožeta Plečnika: stavba je osno simetrična in ima zvišan osrednji volumen, v katerega je umeščena do prenove poudarjena glavna razstavna dvorana. Ostale dvorane različnih velikosti so razmeščene v obeh stranskih krilih ter zenitalno osvetljene. Glavni vhod, ki je v visokem pritličju, poudarja široko vhodno stopnišče, prekrito z monumentalnim baldahinom. Pročelje je, podobno kot pri NUK obloženo z različno obdelanimi, vendar belimi kamnitimi ploščami. Okna, ki so vtopljena v ravnino fasade, so uokvirjena z umetnim kamnom. Kamniti stebri, ki okenske odprtine delijo po sredini še poudarjajo videz monumentalnosti. Bazen, vodno zrcalo pred vhodom je bil preurejen; na zelenici stojijo posamezni kipi iz galerijske zbirke.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1578". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]