Slovenski prevodi Svetega pisma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prva stran Dalmatinove Biblije

Slovenski prevodi Svetega pisma imajo svoj začetek v protestantskem duhovniku Primožu Trubarju, ki je s prevajanjem začel v prvi polovici 16. stoletja. Od takrat pa do danes se je zvrstilo precejšnje število prevodov, sprva protestantskih, nadalje katoliških, danes pa ekumenskih, saj pri prevajanju sodelujejo tudi druge krščanske cerkvene skupnosti, ki so dejavne v Sloveniji.

Za prvi prevod kakšnega dela Svetega pisma lahko štejemo I. brižinski spomenik, vrstice 33-35, ki navajajo Mt 25,34: "Pridite, Očeta mojega izvoljeni, prejmite večno veselje in večno življenje, ki vam je pripravljeno iz veka v vek." (Prevod v sodobno slovenščino. Primerjaj tudi Trubarjev prevod.) Čeprav je II. brižinski spomenik pridiga in ne prevod, se močno naslanja na Sveto pismo, izhajajoč iz 1. Mojzesove knjige in njene zgodbe o izvirnem grehu Adama in Eve, nato pa argument za zgledovanje po svetnikih skoraj dosledno navede iz Mt 25,35: "Zakaj oni so lačnega hranili, žejnega napajali, bosega obuvali, nagega odevali, onemoglega v imenu Božjem obiskovali, mrzlega ogrevali, tujca pod krove svoje vodili, v temnicah in v železnih verigah uklenjene obiskovali, in v imenu Božjem jih tešili." K svarilu Poslednje sodbe doda tudi popolno razkritje vseh skrivnosti (primerjaj Lk 8,17, 1Kor 4,5, 1Tim 5,24-25, Lk 23,30) in pa upanje na prihodnjo preselitev v Božje kraljestvo (primerjaj Jn 14,3).

Prvi prevod celotnega Svetega pisma je opravil Krčan Jurij Dalmatin. Prevod je končal leta 1575, vendar je zaradi različnih zapletov izšlo šele 8 let pozneje, natančneje 5. novembra 1583, čeprav knjiga nosi letnico 1584.[1]

Celotni prevodi[uredi | uredi kodo]

V slovenščino je bilo celotno Sveto pismo prevedeno sedemkrat, osmi prevod pa je v nastajanju:

  • Sveto pismo (ekumenska izdaja), EKU, 1974 (predelana in popravljena različica Mariborskega Svetega pisma)
  • Jubilejni prevod Nove zaveze, JUB, 1984 (izdaja Nove zaveze ob 400-letnici izida Dalmatinove biblije, revidiran prevod postal del Standardnega prevoda)[2]
  • Nova zaveza in psalmi, 2010[4]
  • Modrostne in preroške knjige, 2013[5]
  • Peteroknižje, 2014

Prevodi v prekmurščino[uredi | uredi kodo]

V 18. stoletju je bilo Sveto pismo deloma prevedeno v prekmurščino. Leta 1771 je Števan Küzmič na Ogrskem prevedel Novo zavezo (Nouvi Zákon). To je bil prvi temelj prekmurskega knjižnega jezika. Katoliški dekan Slovenske okrogline (Prekmurje in Porabje) Mikloš Küzmič je leta 1780 prevedel odlomke iz katoliškega Svetega pisma (Szvéti evangyeliomi). Napisal je tudi delo, v katerem je prevedel nekaj zgodb iz Stare Zaveze (Summa sztároga i nouvoga testamentoma).

V 19. stoletju je Aleksander Terplan, evangeličanski duhovnik, prevedel zgodbe iz evangeličanske Stare Zaveze (Dvakrat 52 Bibliszke Historie), pa tudi psalme (Knige 'zoltárszke). Janoš Kardoš (Mála historia bibliszka, Moses i Josua), Števan Selmar (Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona) in Peter Kolar (Mála biblia z-kejpami) sta napravila skrajšane prevode iz Svetega pisma.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ivan Lapajne, Krško in Krčani, Odbor za olepšanje mesta, 1894, ponatis Neviodunum, 2004, strani 99 - 106.
  2. ^ Biblija.net.
  3. ^ Jw.org.
  4. ^ Jeruzalemska izdaja Nove zaveze, Eksegeza.net, pridobljeno 20. september 2011.
  5. ^ Sveto pismo: Modrostne in preroške knjige (Jeruzalemska izdaja), Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 5. november 2013.