Koledar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koledár je sestav določevanja datumov k pripadajočim dnevom, oziroma velikokrat razdelitev leta. Datumi lahko temeljijo na zaznavnem gibanju astronomskih teles. Do nekako srednjega veka je bila glavna naloga astronomov izdelava koledarjev za družbene, zgodovinske in kronološke potrebe, čeprav ta naloga tudi danes ni zamrla.

Veliko koledarjev je neperiodičnih, vendar nekateri koledarji (še posebej na primer majevski koledar) poznajo začetek ponovnega štetja.

Koledarski sestavi[uredi | uredi kodo]

Koledarji, ki so v rabi na Zemlji so največkrat Lunini, Sončevi, lunisolarni, planetni ali poljubni.

Lunin koledar je usklajen z gibanjem Lune (lunine mene); primer je muslimanski koledar.

Sončev koledar temelji na opazljivih spremembah letnih časov, ki so usklajeni z gibanjem Sonca; primera sta perzijski koledar in Hajamov koledar.

Lunisolarni koledar je usklajen z gibanjema Lune in Sonca; primer je judovski koledar.

Planetni koledar je določena časovna doba, ki temelji na več vidnih gibljivih telesih na nebu; primer je teden.

Poljubni koledar ni usklajen z nobenim gibanjem telesa na nebu; primer je julijanski dan, ki ga uporabljajo astronomi, (ne smemo ga zamenjevati z julijanskim koledarjem).

Obstaja nekaj koledarjev, ki so usklajeni z gibanjem Venere kot so nekateri starodavni egipčanski koledarji. Uskladitev glede na Venero se je verjetno pojavila prvenstveno pri civilizacijah blizu ekvatorja.

Seznam koledarjev[uredi | uredi kodo]

Seznam vključuje tudi datumske sestave, ki v resnici niso koledarji.

Koledarji v uporabi:[uredi | uredi kodo]

Starejši koledarji:[uredi | uredi kodo]

Predlagani koledarji:[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]