Sveto pismo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

(Preusmerjeno z Biblija)
Skoči na: navigacija, iskanje
Biblija
Biblija
Serija člankov
krščanstvo
Krščanstvo

Osebnosti
Jezus Kristus
Devica Marija
Apostoli
Cerkveni očetje
Svetniki
Papeži

Zgodovina
Ekumenski koncili
Velika shizma
Katolištvo
Pravoslavje
Protestantizem

Osnove
Sveta Trojica
Cerkev
Sveto pismo
Zakramenti

Molitve
Očenaš
Zdravamarija
Veroizpoved
Rožni venec

p  p  u
Chráskov prevod Svetega pisma, ponatis iz leta 1925
Chráskov prevod Svetega pisma, ponatis iz leta 1925

Svéto písmo ali Bíblija (iz grške besede βιβλια: biblia, ki pomeni knjige[1]) je sveta knjiga krščanstva. Sestavljata jo dva dela: Stara in Nova zaveza. Stara zaveza predstavlja sveto knjigo za pripadnike judovske vere in izhaja še iz časov pred Jezusom Kristusom.

Sveto pismo je najbolj brana knjiga v zgodovini. Prevedena je v več kot 2.100 jezikov. Ima velik pomen za današnjo kulturo in kot delo jo lahko gledamo iz različnih strani: kot versko ali zgodovinsko knjigo, saj vsebuje mnogo podatkov o zgodovini Judov ter dogajanju v Palestini ob začetku našega štetja.

Stara zaveza je večinoma pisana v hebrejščini, deloma tudi v aramejščini in grščini, Nova zaveza pa samo v grščini. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje Septuaginta. Nastal je v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v latinščino so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime Vetus Latina. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v latinski jezik prvi prevedel sveti Hieronim v 4. stoletju. Prevod se imenuje Vulgata (latinsko: splošno razširjena). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Danes pa se prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila.

V slovenščino je celotno Sveto pismo prvi prevedel Jurij Dalmatin. Izšlo je leta 1584. Že pred njim je Novo zavezo prevedel Primož Trubar. Celotna Nova zaveza (Ta celi novi testament) je izšla leta 1582. Zadnji prevod je oskrbela skupina prevajalcev pod vodstvom akademika prof. Jožeta Krašovca leta 1996.

Vsebina

[uredi] Delitev

Sveto pismo je sestavljeno iz 73 knjig, od katerih jih Stara zaveza vsebuje 46, Nova zaveza pa 27. (Pozor: Nekatere krščanske skupnosti, kot so evangeličani, Jehovove priče in druge, uporabljajo Sveto pismo z 39 knjigami Stare zaveze, ker ne priznavajo sedmih devterokanoničnih knjig.) Obstajajo pa tudi novozavezne devterokanonične knjige, ki jih je prav tako sedem, te pa so: Pismo Hebrejcem, Jakobovo pismo, 2. Petrovo pismo, 2. Janezevo pismo, 3. Janezevo pismo, Judovo pismo in Razodetje (in niso sporne za nobeno skupnost). O zgodovini vključevanja knjig v kanon glej članek Svetopisemski kanon.

[uredi] Seznam knjig

Stara zaveza (46 knjig)

Postava (Tora, Pentatevh - Peteroknjižje)
Preroki
Zgodnji preroki
Poznejši preroki
Veliki
Mali
Spisi (Hagiografi - sveti pisatelji)
Veliki
Mali
Devterokanonične knjige
Zgodovinske
Modrostne
Preroške
Dodatka

Nova zaveza (27 knjig)

Zgodovinske
Modrostne
Preroške

[uredi] Vsebina

Stara zaveza se začne z Mojzesovimi knjigami, ki vsebujejo zgodbe o stvarjenju sveta in človeka, očakih judovskega ljudstva, denimo o Noetu in svetovnem potopu ter Abrahamu ter njegovi družini. Vključujejo tudi zakone, ki naj bi jih Mojzes med begom iz Egipta prejel na gori Sinaj. Biblija se nadaljuje s knjigami, ki opisujejo življenje Judov v Palestini. Te vključujejo zgodbe o sodnikih, Samsonu, kralju Davidu in drugih. V preroških knjigah so opisana dela prerokov.

Nova zaveza vsebuje štiri evangelije, ki opisujejo življenje in dela Jezusa Kristusa. Apostolska dela govorijo o zgodovini kristjanov po Jezusovi smrti. Sledijo apostolska pisma (Pavlova, Pismo Hebrejcem, dve Petrovi, Jakobovo, Judovo in tri Janezova). Sveto pismo se zaključi z Apokalipso ali Janezovim razodetjem, ki opisuje vizijo konca sveta apostola Janeza.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Wikivir
V Wikiviru je na razpolago izvorno besedilo v zvezi s temo:
V drugih jezikih