Sveto pismo
| Niz člankov Krščanstvo |
|
|
Osebnosti |
|
|
Zgodovina |
|
|
Osnove |
|
|
Molitve |
|
|
|
|
Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede βιβλια: biblia, kar pomeni knjige[1]) je sveta knjiga krščanstva. Sestavljata jo dva dela: Stara in Nova zaveza. Stara zaveza predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike judovske vere in izhaja še iz časov pred Jezusom Kristusom.
Sveto pismo je najbolj brana knjiga v zgodovini. Prevedena je v več kot 2.100 jezikov. Ima velik pomen za današnjo kulturo in kot delo jo lahko gledamo iz različnih strani: kot versko ali zgodovinsko knjigo, saj vsebuje mnogo podatkov o zgodovini Judov ter dogajanju v Palestini ob začetku našega štetja.
Stara zaveza je večinoma pisana v hebrejščini, deloma tudi v aramejščini in grščini, Nova zaveza pa samo v grščini. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje Septuaginta. Nastal je v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v latinščino so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime Vetus Latina. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v latinski jezik prvi prevedel sveti Hieronim v 4. stoletju. Prevod se imenuje Vulgata (latinsko: splošno razširjena). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Danes pa se prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila.
Številčenje Svetega pisma - razdelitev posameznih knjig na poglavja in vrstice je v 13. stoletju naredil angleški kardinal Stephen Langton. Njegovo številčenje uporabljamo še danes in ga je sprejelo tudi Judovsko Sveto pismo.[2]
Vsebina |
Delitev [uredi]
Sveto pismo je sestavljeno iz 73 knjig, od katerih jih Stara zaveza vsebuje 46, Nova zaveza pa 27. (Pozor: Nekatere krščanske skupnosti, kot so evangeličani, Jehovove priče in druge, uporabljajo Sveto pismo z 39 knjigami Stare zaveze, ker ne priznavajo sedmih devterokanoničnih knjig.) Obstajajo pa tudi novozavezne devterokanonične knjige, ki jih je prav tako sedem, te pa so: Pismo Hebrejcem, Jakobovo pismo, 2. Petrovo pismo, 2. Janezevo pismo, 3. Janezevo pismo, Judovo pismo in Razodetje (in niso sporne za nobeno skupnost). O zgodovini vključevanja knjig v kanon glej članek Svetopisemski kanon.
Seznam knjig [uredi]
Stara zaveza (45 knjig)
- Postava (Tora, Pentatevh - Peteroknjižje)
-
- 1. Mojzesova knjiga (Geneza)
- 2. Mojzesova knjiga (Eksodus)
- 3. Mojzesova knjiga (Levitik)
- 4. Mojzesova knjiga (Numeri)
- 5. Mojzesova knjiga (Devteronomij)
- Preroki
-
- Zgodnji preroki
-
- Poznejši preroki
-
-
- Veliki
-
-
-
- Mali
-
- Spisi (Hagiografi - sveti pisatelji)
-
- Veliki
-
- Mali
-
- Zgodovinske
-
-
- Judita
- Tobit (ponekod Tobija)
- 1. knjiga Makabejcev
- 2. knjiga Makabejcev
-
-
- Modrostne
-
- Preroške
-
-
-
- Jeremijevo pismo (6. poglavje Baruhove knjige)
-
-
-
- Dodatka
Nova zaveza (27 knjig)
- Zgodovinske
- Modrostne
-
- Pismo Rimljanom
- 1. pismo Korinčanom
- 2. pismo Korinčanom
- Pismo Galačanom
- Pismo Efežanom
- Pismo Filipljanom
- Pismo Kološanom
- 1. pismo Tesaloničanom
- 2. pismo Tesaloničanom
- 1. pismo Timoteju
- 2. pismo Timoteju
- Pismo Titu
- Pismo Filemonu
- Pismo Hebrejcem
- Jakobovo pismo
- 1. Petrovo pismo
- 2. Petrovo pismo
- 1. Janezovo pismo
- 2. Janezovo pismo
- 3. Janezovo pismo
- Judovo pismo
- Preroške
Vsebina [uredi]
Stara zaveza se začne z Mojzesovimi knjigami, ki vsebujejo zgodbe o stvarjenju sveta in človeka, očakih judovskega ljudstva, denimo o Noetu in svetovnem potopu ter Abrahamu ter njegovi družini. Vključujejo tudi zakone, ki naj bi jih Mojzes med begom iz Egipta prejel na gori Sinaj. Biblija se nadaljuje s knjigami, ki opisujejo življenje Judov v Palestini. Te vključujejo zgodbe o sodnikih, Samsonu, kralju Davidu in drugih. V preroških knjigah so opisana dela prerokov.
Nova zaveza vsebuje štiri evangelije, ki opisujejo življenje in dela Jezusa Kristusa. Apostolska dela govorijo o zgodovini kristjanov po Jezusovi smrti. Sledijo apostolska pisma (Pavlova, Pismo Hebrejcem, dve Petrovi, Jakobovo, Judovo in tri Janezova). Sveto pismo se zaključi z Apokalipso ali Janezovim razodetjem, ki opisuje vizijo konca sveta apostola Janeza.
Viri in opombe [uredi]
- ^ . Ta beseda izhaja iz druge grške besede - βυβλος: byblos, ki pomeni papirus. Njen izvor iščemo v imenu feničanskega mesta Biblos, ki je bilo znano kot izvoznik papirusa.
- ^ Règine Pernoud, Nehajmo že s tem srednjim vekom, Družina, Ljubljana, 2003, stran 149.
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
| Wikivir vsebuje izvorna besedila o temi: Sveto pismo |
| Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Sveto pismo |
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sveto pismo |
- Sveto pismo v različnih jezikih in večih prevodih v slovenščini
- Sveto pismo - prevod novi svet, prevod Jehovovih prič
- Prevodi Svetega pisma v slovenščino
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||