Abraham
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- Glej tudi Abraham (razločitev).
Abraham (hebrejsko: אַבְרָהָם [Abraham, Avraham]; arabsko: ابراهيم [Ibrahim]) je svetopisemski očak. Zaradi zaveze, ki jo je sklenil z Bogom, velja za pomembno osebo v judovstvu, krščanstvu in islamu. Te tri vere se po njem imenujejo abrahamske religije.
Njegovo življenje opisuje Prva Mojzesova knjiga (glej 1Mz 11-25), drugih dokazov o njegovem življenju ni. Prvotno se je imenoval Abram (hebrejsko: אַבְרָם), kar pomeni Vzvišeni oče. Verjetno je živel okoli leta 2000 ali 1500 pr. n. št.
Vsebina |
[uredi] Abrahamovo življenje
Abramov oče Terah je živel v mestu Ur. Po eni razlagi gre za kaldejski Ur v južni Mezopotamiji (v današnjem Iraku), po drugi razlagi Ur pomeni mesto Urfa v severni Mezopotamiji (danes je to mesto Sanli Urfa v Turčiji; v antiki je bilo mesto znano kot Edesa, po tretji razlagi pa gre za mesto Urkeš pod gorovjem Taurus (severna Sirija).
[uredi] Pot v Kanaan
Ko so zaslišali Božji klic so se odpravili iz Ura v Kanaan. Na pot so šli Terah, njegov sin Abram z ženo Sarajo (pozneje imenovano Sara) in Lot, ki je bil sin Abramovega brata Harana (Haran je umrl že preden so šli na pot; Abramov drugi brat Nahor z ženo Milko ni odpotoval z njimi). Terah je umrl na poti, Abram, Saraja in Lot pa so prišli do Kanaana (glej 1Mz 11).
Po kratki epizodi v Egiptu (kjer je Abram "posodil" svojo ženo faraonu), so se vrnili spet v Kanaan (glej 1Mz 12). Tam so se razšli: Abram in Saraja sta se naselila pri Mamrejevih hrastih pri Hebronu, Lot pa je šel proti Sodomi (glej 1Mz 13).
Abram in Saraja dolgo nista imela otrok, čeprav je Bog obljubil Abramu: »Iz tebe bom naredil velik narod.« Zato sta se odločila, da zaposlita nadomestno mater (to je v tistih časih očitno veljalo za normalno): Sarajina dekla Hagara je Abramu rodila sina Izmaela (glej 1Mz 16).
[uredi] Sklenitev zaveze
Po tem je Bog z Abramom sklenil zavezo. Bog je povedal Abramu, da bo postal oče množice narodov, ki bodo imeli v lasti kanaansko deželo. Abram si mora spremeniti ime v Abraham, kar hebrejsko pomeni oče mnogih (narodov), Saraja pa v Sara. Poleg tega pa mora Abraham in vsi njegovi moški potomci potrditi zavezo z obrezovanjem. Bog je Sari in Abrahamu tudi obljubil, da bosta dobila sina Izaka (glej 1Mz 17).
[uredi] Uničenje Sodome in Gomore
Po tem se je Bog odločil, da bo uničil Sodomo in Gomoro - mesti znani po razvratu in grehu. Abraham je prosil Boga, naj se mest usmili, dosegel pa je le to, da se je lahko tik pred uničenjem rešil iz Sodome njegov nečak Lot z ženo in dvema hčerkama. Lotova žena se je med begom neprevidno ozrla nazaj in se spremenila v steber soli. Lotovi hčerki pa sta kmalu po uspešnem pobegu iz mesta zanosili z očetom, saj v tistih krajih ni bilo dosti drugih moških (glej 1Mz 19).
Po tem ta se Abraham in Sara zadrževala nekaj časa pri gerarskem kralju Abimelehu. Abraham je kralju posodil svojo ženo rekoč, da je njegova sestra (v resnici je bila njegova polsestra - glej 1Mz 20). Kmalu po tem je Sara rodila Abrahamu sina Izaka.
[uredi] Darovanje Izaka
Ko je bil Izak že precej večji, se je zgodil dogodek, ki je zelo znan in so ga tudi umetniki vedno radi upodabljali (glej 1Mz 22):
Bog je poklical Abrahama in mu ukazal, da mora odpeljati Izaka v deželo Morija in ga darovati kot žgalno daritev. Odšla sta na predvideni kraj in Abraham je pripravil žrtvenik in kurjavo. Potem je zvezal Izaka in ga položil na žrtvenik. Dvignil je nož, da bi zaklal sina, takrat pa je prišel Gospodov angel in ga ustavil. Po tem je Abraham žrtvoval v žgalno daritev ovna.
Teološki pomen zgodbe je v Abrahamovi popolni vdanosti Bogu - daroval bi mu tudi lastnega sina, če bi Bog to hotel.
[uredi] Abrahamova starost in smrt
Nekaj let po tem dogodku je Sara umrla, Abraham pa je poskrbel za Izakovo poroko - poročil se je z Rebeko, vnukinjo Abrahamovega brata Nahorja. Tudi Abraham se je še enkrat poročil. Z ženo Keturo sta imela šest sinov.
Abraham je izročil glavni delež svojega imetja Izaku, sinovom stranskih žena pa je dodelil le manjše darove in jih poslal živet proti vzhodu. Po Abrahamovi smrti je Izak postal nosilec rodu in lastnik dežele, ki jo je Bog dal Abrahamu v dar.
Po navedbah Svetega pisma je Abraham umrl v starosti 175 let.
[uredi] Čaščenje
Abraham goduje 9. oktobra po katoliškem koledarju.
V Sloveniji je ime Abraham zelo redko, v nekaterih drugih krščanskih deželah je nekoliko pogostejše (znan nosilec imena je Abraham Lincoln), zelo pogosto pa je v muslimanskih deželah v arabski različici Ibrahim.
V slovenščini izraz Abraham pomeni tudi oznako za človeka, ki praznuje 50. rojstni dan. Na ta dan človek sreča Abrahama ali praznuje Abrahama.
