Neplodnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Neplodnost
Specialnosturologija, reproductive endocrinology and infertility, porodništvo in ginekologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10N46, N97.0
MKB-9606, 628
DiseasesDB21627
MedlinePlus001191
eMedicinemed/3535 med/1167
MeSHD007246

Neplodnost je nezmožnost reprodukcije.[1]

Pri človeku je neplodnost definirana kot nezmožnost spočeti po enem letu nezaščitnih spolnih odnosov. Neplodnost prizadane približno 10–15 % parov v reproduktivnem obdobju. Prevalenca je zadnjih 50 let nespremenjena. Razlike so glede na vzrok (etiologijo) in starost bolnikov. Z višanjem starosti ženske narašča incidenca neplodnosti.

Plodnost je definirana kot sposobnost reprodukcije ali stanje biti ploden. To je treba razlikovati od fekundabilnosti, ki je verjetnost spočetja v enem mesecu, in fekundnosti, ki je sposobnost doseči rojstvo znotraj enega menstrualnega ciklusa. [2]

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Za razplod sta potrebna stik in celovitost ženskega in moškega reproduktivnega trakta. To vključuje:

  • sprostitev normalnega preovulacijskega oocita,
  • proizvodnjo ustreznih semenčic,
  • normalen transport gamet ampularnega ustja jajcevoda, kjer se zgodi oploditev,
  • transport embrija v maternico, kjer se ugnezdi in razvija.

Dejavniki neplodnosti so pri moških in/ali ženskah. Pri 70 % neplodnih parov je težava ali pri moškem ali pri ženski; 35 % pri vsakem spolu. Pri nekaterih parih, takšnih je 20 %, je težava pri obeh. Pri 10 % parov vzroka ne poznajo.

Dejavniki življenjskega sloga, ki so povezani s povečanim tveganjem za neplodnost so toksični učinki tobaka, marihuane in drugih snovi, prekomerna telesna dejavnost, neprimerna prehrana (velika izguba/predobivanje telesne teže) in višja starost.

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Razširjenost neplodnosti se razlikuje glede na definicijo, tj. obdobje, v katerem ženska ne more zanositi.

  • Stopnja neplodnosti se je od osemdesetih let prejšnjega stoletja povečala za 4 odstotke, predvsem zaradi težav s plodnostjopričo vse višje starosti.[3]
  • V Združenem kraljestvu ima težave s plodnostjo vsak sedmi par. Večina parov (približno 84 odstotkov), ki imajo redne spolne odnose (tj. na dva do tri dni) in ne uporabljajo kontracepcije, zanosi v enem letu. Približno 95 od 100 parov, ki poskušajo zanositi, zanosi v dveh letih.[4]
  • Raziskava ameriškega urada za popis prebivalstva je pokazala, da bo predvideno število žensk v Združenih državah Amerike z motnjami rodnosti bo več kot 5 milijonov.[5]
  • Natančnih podatkov o neplodnosti v Republiki Sloveniji ni, vendar je po grobi oceni stanje v državi enako kot v drugih evropskih državah, in sicer: 10-15 odstotkov parov je neplodnih, kar pomeni, da ima vsak 6-7 par težave pri spočetju otroka.[navedi vir]
  • S staranjem postanejo ženske manj plodne. Med ženskami, starimi 35 let, približno 94 odstotkov tistih, ki imajo redne nezaščitene spolne odnose, zanosi po treh letih poskusov. Med ženskami, starimi 38 let, pa jih zanosi le 77 odstotkov. Vpliv starosti na plodnost moških je manj jasen.[6]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »Neplodnost«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2013. Pridobljeno 16. februarja 2012.
  2. Elizabeth E Puscheck (18. oktober 2011). »Infertility«. Pridobljeno 16. februarja 2012.
  3. »Human Reproduction: The Female System and the Neonate«. books.google.com. Pridobljeno 8. novembra 2023.
  4. »ABC of subfertility Extent of the problem«. www.ncbi.nlm.nih.gov. Pridobljeno 8. novembra 2023.
  5. »Updated projections of infertility in the United States: 1995–2025«. www.fertstert.org. Pridobljeno 8. novembra 2023.
  6. »Effects of age on male fertility«. www.sciencedirect.com. Pridobljeno 8. novembra 2023.