Bazilika svetega Petra, Vatikan
| Bazilika svetega Petra | |
| Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu | |
|---|---|
 Giovanni Paolo Panini – notranjščina bazilike svetega Petra
|
|
| 41°54′8″N 12°27′12″E / 41.90222°N 12.45333°EKoordinati: 41°54′8″N 12°27′12″E / 41.90222°N 12.45333°E | |
| Država | Vatikan |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Status | cerkev, bazilika |
| Funkcionalno stanje | Aktivno |
| Splet | Uradna stran (v italijanščini) |
| Zgodovina | |
| Prejšnja imena | Basilica Sancti Petri |
| Zgrajena | 4. stoletje |
| Zgradil | Donato Bramante Antonio da Sangallo Mlajši Michelangelo Jacopo Barozzi da Vignola Giacomo della Porta Carlo Maderno Gianlorenzo Bernini |
| Začetek gradnje | 18 april 1506 |
| Konec gradnje | 18. november 1626 |
| Blagoslovljena | 1626 |
| Arhitektura | |
| Slog | renesansa, barok |
| Materiali | opeka |
Bazilika svetega Petra (latinsko Basilica Sancti Petri, italijansko Basilica di San Pietro in Vaticano) je ena od štirih velikih bazilik v Rimu. Je najznamenitejša zgradba v Vatikanu, njena kupola pa je izrazita na panoramskem pogledu na Rim. Zanimivo je, da je bazilika patriarhalna cerkev Konstantinopla, medtem ko je patriarhalna cerkev Rima Lateranska bazilika. Je največja cerkev v krščanskem svetu, pokriva 2,3 hektare in sprejme več kot 60.000 ljudi. Je eno najsvetejših mest krščanstva, po tradiciji je v njej pokopan sveti Peter, Jezusov apostol in naslednik ter prvi rimski škof.
Vsebina |
Gradnja rimskih bazilik [uredi]
Ko je cesar Konstantin 312 osvojil Rim, je podaril Melkijadu Lateransko palačo - cesarsko rezidenco -, kjer je Silverster začel graditi cerkev, baziliko svetega Janeza v Lateranu. Na njegovo pobudo je začel cesar Konstantin graditi na Vatikanskem griču nad grobom apostola Petra baziliko svetega Petra na mestu nekdanjega poganskega Apolonovega svetišča, kakor tudi baziliko apostola Pavla.
Gradnja sedanje bazilike se je začela 18. aprila 1506 in je trajala do leta 1626.[1]
Glavna cerkev krščanstva [uredi]
Čeprav vatikanska bazilika ni uraden papežev sedež kot sedež rimskega škofa (to je Lateranska bazilika), je gotovo njegova glavna cerkev in v njej se odvija večina papeških ceremonij. Med drugim so vzrok velikost, lokacija in bližina papeške rezidence.
"Cathedra Petri" [uredi]
V baziliki je shranjena tudi relikvija sedeža apostola Petra. Ta sedež, imenovan tudi Cathedra Petri, je svečan škofovski stol (katedra), od koder je papež izvajal svojo službo. Do danes so ohranjeni le drobci originalnega stola, vzidani v oltar, še vedno pa se za izvajanje papeške oblasti uporablja izraz ex cathedra - s (Petrovega) stola. Kod dogma je bil ta članek katoliške vere razglašen na Prvem vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru.
"Stol svetega Petra" je bronasta relikvija v obliki stola, ki nosi prestol apostola Petra. Stol je veliko večji od običajnega. Ta stol je bogato okrašen z reljefi in zlatimi listi.
"Gloria", ki obdaja okroglo okno, je skulptura sestavljena iz oblakov in sončnih žarkov, ki jih obdajajo angeli; vse je pokrito z bogato pozlačenimi listi. Do Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora je papež opravljal beatifikacijo in kanonizacijo v cerkvi svetega Petra; ob razglasitvi so spustili zaveso s svetnikove slike, ki je visela v Berninijevi gloriji.
Viri [uredi]
- ^ Columbia Magazine, April 2006, page 18.
- ^ Take žarke so videli tudi 8. decembra 1854, ko je Pij IX. razglašal dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bazilika svetega Petra, Vatikan |
- http://www.saintpetersbasilica.org/, neuradna stran o arhitekturi
|
|||||||
|
||||||||||||||
|
|||||
 |
Ta članek o verski zgradbi je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
