Bazilika svetega Petra, Vatikan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bazilika svetega Petra
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu

Giovanni Paolo Panini – notranjščina bazilike svetega Petra

41°54′8″N 12°27′12″E / 41.90222°N 12.45333°E / 41.90222; 12.45333Koordinati: 41°54′8″N 12°27′12″E / 41.90222°N 12.45333°E / 41.90222; 12.45333
Država Vatikan
Verska skupnost Rimskokatoliška
Status cerkev, bazilika
Funkcionalno stanje Aktivno
Splet Uradna stran (v italijanščini)
Zgodovina
Prejšnja imena Basilica Sancti Petri
Zgrajena 4. stoletje
Zgradil Donato Bramante
Antonio da Sangallo Mlajši
Michelangelo
Jacopo Barozzi da Vignola
Giacomo della Porta
Carlo Maderno
Gianlorenzo Bernini
Začetek gradnje 18 april 1506 (1506-04-18)
Konec gradnje 18. november 1626
Blagoslovljena 1626
Arhitektura
Slog renesansa, barok
Materiali opeka, marmor, kamen

Bazilika svetega Petra (latinsko Basilica Sancti Petri, italijansko Basilica di San Pietro in Vaticano) je ena od štirih velikih bazilik v Rimu. Je najznamenitejša zgradba v Vatikanu, njena kupola pa je izrazita na panoramskem pogledu na Rim. Zanimivo je, da je bazilika patriarhalna cerkev Konstantinopla, medtem ko je patriarhalna cerkev Rima Lateranska bazilika. Je največja cerkev v krščanskem svetu, pokriva 2,3 hektare in sprejme več kot 60.000 ljudi. Je eno najsvetejših mest krščanstva, po tradiciji je v njej pokopan sveti Peter, Jezusov apostol in naslednik ter prvi rimski škof.

Gradnja rimskih bazilik[uredi | uredi kodo]

Zunanjščina bazilike svetega Petra

Ko je cesar Konstantin 312 osvojil Rim, je podaril Melkijadu Lateransko palačo - cesarsko rezidenco -, kjer je Silverster začel graditi cerkev, baziliko svetega Janeza v Lateranu. Na njegovo pobudo je začel cesar Konstantin graditi na Vatikanskem griču nad grobom apostola Petra baziliko svetega Petra na mestu nekdanjega poganskega Apolonovega svetišča, kakor tudi baziliko apostola Pavla.

Gradnja sedanje bazilike se je začela 18. aprila 1506 in je trajala do leta 1626.[1]

Glavna cerkev krščanstva[uredi | uredi kodo]

Čeprav vatikanska bazilika ni uraden papežev sedež kot sedež rimskega škofa (to je Lateranska bazilika), je gotovo njegova glavna cerkev in v njej se odvija večina papeških ceremonij. Med drugim so vzrok velikost, lokacija in bližina papeške rezidence.

"Cathedra Petri"[uredi | uredi kodo]

Berninijeva "Cathedra Petri" in "Gloria"
Somračne žarke je mogoče videti v Baziliki svetega Petra ob določenih časih ob sončnih dnevih.[2].

V baziliki je shranjena tudi relikvija sedeža apostola Petra. Ta sedež, imenovan tudi Cathedra Petri, je svečan škofovski stol (katedra), od koder je papež izvajal svojo službo. Do danes so ohranjeni le drobci originalnega stola, vzidani v oltar, še vedno pa se za izvajanje papeške oblasti uporablja izraz ex cathedra - s (Petrovega) stola. Kod dogma je bil ta članek katoliške vere razglašen na Prvem vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru.

"Stol svetega Petra" je bronasta relikvija v obliki stola, ki nosi prestol apostola Petra. Stol je veliko večji od običajnega. Ta stol je bogato okrašen z reljefi in zlatimi listi.

"Gloria", ki obdaja okroglo okno, je skulptura sestavljena iz oblakov in sončnih žarkov, ki jih obdajajo angeli; vse je pokrito z bogato pozlačenimi listi. Do Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora je papež opravljal beatifikacijo in kanonizacijo v cerkvi svetega Petra; ob razglasitvi so spustili zaveso s svetnikove slike, ki je visela v Berninijevi gloriji.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Columbia Magazine, April 2006, page 18.
  2. ^ Take žarke so videli tudi 8. decembra 1854, ko je Pij IX. razglašal dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]