Bazilika Marije Snežne, Rim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 41°53′51″N 12°29′55″E / 41.8975°N 12.49861°E / 41.8975; 12.49861

Marija Snežna
Marija Snežna
Bazilika Marije Snežne je največja cerkev v Rimu posvečena Božji materi Mariji
Uradno ime Festum Sanctae Mariae Maioris
Druga imena Praznik Marije Snežne
Praznujejo ga Anglikanska cerkev
Pravoslavna cerkev
Luteranci
Rimskokatoliška cerkev
Liturgical Color bela
Vrsta Krščanstvo
Pomen Ena od štirih rimskih bazilik, ki jih obiščejo romarji v svetem letu za prejem odpustkov
Začetek 352 [1]
Datum 5. avgust
Praznovanja sveta maša, molitve , ljudski običaji
Obeležitve vrtnica
Sorodni prazniki Marija Božja mati ali Novo leto
Marija Mati Cerkve
Marija Pomočnica kristjanov
Marijino vnebovzetje
Marijino kronanje
Mali šmaren
Marijino oznanjenje.

Papeška bazilika svete Marije Velike (italijansko Basilica Papale di Santa Maria Maggiore, latinsko Basilica Sanctae Mariae Maioris je znana tudi pod imenom Marija Snežna, Marija Snežnica, Liberijanska bazilika ali Marija pri jaslicah,[2][3][4] in je največja Marijina katoliška cerkev v Rimu, Italija. Pozidana je bila v 4. stoletju pod papežem Liberijem. Stoji na griču Eskvilinu, kjer je prej stalo svetišče rimske boginje Junone.

Legende o nastanku[uredi | uredi kodo]

Sneg v avgustu[uredi | uredi kodo]

Prva legenda o tej baziliki pravi, da je imel Patricij Janez v Rimu obsežna posestva. Ker ni imel dedičev, je sklenil v dogovoru z ženo zapustiti dediščino Mariji. Prosil jo je, naj sprejme ta dar in mu pokaže s kakšnim znamenjem, kako naj porabi to premoženje. V noči iz 4. na 5. avgust 352 se mu je prikazala Marija ter mu naročila, da naj ji sezida cerkev na kraju, kjer bo našel prihodnje jutro novozapadli sneg. Isto noč je imel enako videnje papež Liberij. Ko sta zakonca o sanjah zjutraj obvestila papeža, sta se zelo začudila, ko sta zvedela, da je dobil tudi on enako naročilo. Papež se je v slovesnem sprevodu podal na grič Eskvilin, ki je bil pokrit s snegom in vanj začrtal obris cerkve. Cerkev je bila posvečena leta 367.[5][6]

Druga legenda glede snega dodaja še, da je papež Liberij takoj zbral svojo duhovščino in se odpravil v spremstvu zakonskega para in velike množice na določeni grič. Tam so našli s svežim snegom pokrito mesto in začeli prepevati glasne zahvalne pesmi v čast Bogu in Devici Mariji. Med splošnim veseljem se je zgodil še nov čudež: sneg se je razdelil v dolge črte. Tako se je pokazal popolni tloris načrtovane stavbe. V kratkem času je bila cerkev dokončana. Posvetili so jo pod imenom Blažena Marija Snežna. [7]

Bleščeče beli sneg sredi vročine je v legendi simbol Marijine brezmadežne čistosti. [8]

Prenehanje kuge[uredi | uredi kodo]

V to cerkev je uvedel papež Gregor Veliki leta 590 pomembno procesijo v cerkveni zgodovini. Določil jo je, ker je priprošnja Device Marije odvrnila kugo od mesta Rim. Nadloga je sicer malo pojenjala, vendar ni prenehala. Zato je papež priredil naslednje leto novo procesijo k cerkvi. Ob tej priliki so javno nosili okrog tudi podobo Device Marije, ki jo je naslikal sveti Luka in jo v tej cerkvi hranijo. Tedaj je na čudežen način prenehala črna smrt v vseh tistih hišah, pred katerimi so nosili sveto podobo. Ob koncu procesije je bilo kuge rešeno celotno mesto.

Poročila govorijo tudi o tem, da so ljudje zaslišali angelsko petje, ki se je glasilo: »Veseli se, nebeška Kraljica, zakaj katerega si bila vredna nositi pod svojim srcem, je vstal, kakor je rekel, aleluja!«  Ko je zaslišal papež te besede, je skupaj z ljudstvom pokleknil ter dopolnil angelski hvalospev z besedami: »Prosi za nas Boga, aleluja!« Istočasno, ko je papež med stalnimi molitvami in pesmimi v procesiji prišel do stavbe, ki nosi ime po cesarju Hadrijanu, je videl nad njo angela, ki je dotlej iztegnjeni meč porinil v nožnico v znamenje, da se je razžaljeni Bog usmilil ljudstva na Marijino priprošnjo in iztrebil kugo, ki je tako dolgo razsajala po mestu. Prebivalci mesta so se razveselili in začeli s čaščenjem čudodelne podobe. [9]

Oslepeli morilec[uredi | uredi kodo]

V cerkvi Marije Snežne je pogosto molil Martin I. ravenski dvor je najel morilca, ki naj bi ga umoril. Ko je vstopil v cerkev, je zagledal papeža, kako kleči in moli pred Marijino podobo. Segel je po bodalu. Takrat mu je padla na oči večna tema - doletela ga je Božja kazen, da je oslepel. [10]

Papeži in vladarji, Ciril in Metod[uredi | uredi kodo]

Rimski papeži so to cerkev v teku stoletij večkrat prenavljali. V prvotnem stanju se je pa ohranila srednja ladja.

  • Takoj po Efeškem koncilu[11] je Sikst III.[12] to svetišče povečal in polepšal. 36 stebrov iz belega marmorja nosi strop, na katerem se nahajajo slike iz Stare zaveze. Svod kora krasijo slike: Marijino oznanjenje, Sveti trije Kralji, Marijino kronanje v nebesih itd. Na slednji sliki (naslikana je na modro podlago) Marija ponižno sprejema nebeško krono iz rok božjega Sina. Z obeh strani se bližajo angeli in svetniki. Okvir tvori vinska trta z raznimi pticami.[13]
  • V cerkvi Marije Snežne je ob Božiču 867 Hadrijan II. z vsemi častmi sprejel solunska brata Cirila in Metoda ter slovesno potrdil bogoslužne knjige v slovanskem jeziku.[14]
    Žitje Konstantina o tem dogodku v 17. poglavju poroča, da je papež sprejel slovenske knjige, jih posvetil in položil (na oltar) v cerkvi svete Marije, ki se imenuje Fatne (Jaslice); in peli so nad njimi sveto liturgijo."[15]
  • Strop srednje ladje se lesketa v čistem zlatu. To zlato je darovala španska kraljevska dvojica Ferdinand [16] in Izabela [17].
Unescova svetovna dediščina
Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura
Ime, kot je zapisano na seznamu svetovne dediščine
Pročelje bazilike Marije Snežne
Države Italija in Vatikan
Tip Kulturni
Kriterij i, ii, iii, iv, vi
Referenca 91bis
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 1980 (4. zasedanje)

Praznik Marije Snežne[uredi | uredi kodo]

Marija Snežna je krščanski praznik, ki se obhaja 5. avgusta v spomin na posvetitev bazilike Marije Snežne. Tudi v novem koledarju je kot neobvezni praznik (=spomin) za vso Cerkev.

V spomin na čudežen sneg je dobila cerkev ime Marija Snežna oziroma Marija Snežnica. Zaradi njene velikosti (je največja rimska cerkev) in imenitnosti (ena od štirih velikih rimskih bazilik) jo imenujejo uradno Sveta Marija Velika (Santa Maria Maggiore), pa tudi Naša ljuba Gospa pri jaslicah, ker so tam hranili "ostanke Zveličarjevih jaslic.[18] Imenujejo jo pa tudi Liberijanska bazilika, ker jo je dal zgraditi papež Liberij.[19]

Na praznik Marije Snežnice vsako leto v cerkvi usujejo izpod zlatega stropa belo rožno cvetje na molilce v spomin čudežnega snega na Eskvilinu. Leta 1909 je F. Rihar to navado opisoval kot sedanjost.[20]. 6. avgusta 2011 je Radio Vatikan poročal, da se te navade držijo še vedno.[21]

O tem običaju je S. Bálint govoril v preteklem času: V srednjeveškem Rimu je bila navada, da so na Marijine praznike med mašo spuščali snežno bele latice vrtnic na vernike, kar naj bi bilo povezano z legendo o avgustovskem snegu.[22]

Ocena[uredi | uredi kodo]

Nekateri legendi o nastanku cerkve Marije Snežne pripisujejo zgodovinsko vrednost: »Spodbudo« h graditvi tako pomembne cerkve kot je Marija Snežna, je dal čudež (s snegom v začetku vročega avgusta), o katerem ne poročajo le priznani pisatelji, ampak tudi papeži Nikolaj IV., Gregor IX. in Pij II. kot o stvarnem dejstvu."[23]

Drugi menijo, da je zgodba o snegu nastala pozneje in da sega šele v zgodnji srednji vek. [24]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • S. Bálint: Ünnepi kalendárium I-II. A Mária-ünnepek és jelesebb napok hazai és közép-európai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977.
  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
  • C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
  • C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
  • A. Ender: Die Geschichte der Katholischen Kirche, Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
  • Gy. Goyau: A pápaság egyetemes története. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. (232 oldal).
  • E. Horváth: Régészet, Teológia-Kaechetikai Intézet, Szabadka (Subotica) 2011
  • N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II. Družina, Ljubljana 1989.
  • Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922.
  • F. Rihar: Marija v zarji slave (Šmarnice), Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Franc Rihar. Marija v zarji slave. str. 48. 
  2. ^ uradna stran bazilike
  3. ^ Major Basilica of St. Mary Major
  4. ^ St. Mary Major Basilica
  5. ^ Franc Rihar. Marija v zarji slave. str. 48. 
  6. ^ Crescens Lajos Dedek. Szentek élete II. str. 91. 
  7. ^ Otto Bitschnau. Das Leben der Heiligen Gottes. str. 582. 
  8. ^ Anton Strle. Leto svetnikov III. str. 284. 
  9. ^ Máté Vogel. Szentek élete II. str. 121s. 
  10. ^ C. L. Dedek. Szentek élete II. str. 92s. 
  11. ^ Efeški koncil je potekal leta 431 v Efezu; na njem so obsodili nestorianizem in potrdili uporabo poimenovanja Marija Božja mati (grško Θεοτόκος-Theotókos = Bogorodnica; primerjaj rusko, srbsko Bogorodica).
  12. ^ papež Sikst III. je vladal 432-440
  13. ^ Franc Rihar. Marija v zarji slave. str. 49. 
  14. ^ Metod Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 44. 
  15. ^ Anton Strle. Leto svetnikov III. str. 285. 
  16. ^ Ferdinand II. Aragonski ali Katoliški *1452, vladal od 1479 do smrti, †1516
  17. ^ Izabela I. Kastiljska ali Katoliška *1451, vladala od 1474 do smrti, †1504. Zlato je izhajalo iz Amerike.
  18. ^ Franc Rihar. Marija v zarji slave. str. 48. 
  19. ^ Anton Strle. Leto svetnikov III. str. 283. 
  20. ^ Franc Rihar. Marija v zarji slave. str. 49. 
  21. ^ "Včeraj 2011-8-5 v starodavni rimski Marijini baziliki praznovali praznik Marije Snežne". Rim-Radio Vatikan. Pridobljeno dne 2011-11-24. 
  22. ^ Sándor Bálint. Ünnepi kalendárium II. str. 154. 
  23. ^ Otto Bitschnau. Das Leben der Heiligen Gottes. str. 581. 
  24. ^ Anton Strle. Leto svetnikov III. str. 284. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]