Jaslice
Jaslice so kipci ali slike, postavljeni za božične praznike kot ponazoritev Kristusovega rojstva. Značilne so za Rimskokatoliško cerkev in Katoliške cerkve vzhodnega obreda.
Zgodovina jaslic [uredi]
Prva znana upodobitev živih jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu (Italija) obhajal božični večer v votlini nad vasjo.
Na Slovenskem so prvi postavili jaslice jezuiti. To je bilo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani leta 1644. V njih so poldrugi meter visoke osebe, kipi, v zaporednih različnih prizorih predstavljale božične skrivnosti.
Značilnosti [uredi]
Figure so v poljubni velikosti. Lahko so iz lesa, kamna, gline, izrezane iz papirja. Postavljene so na podlago iz mahu ali trave. Ponekod pripravijo tudi žive jaslice - v Sloveniji so tovrstne najbolj znane v Postojnski jami, ali pa ledene jaslice (Mojstrana). Na Brezjah se nahaja muzej, kjer so na ogled jaslice z vsega sveta.
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Jaslice |
 |
Poglejte si besedo jaslice ali Jaslice v Wikislovarju, prostem slovarju. |
 |
Ta članek s področja religiologije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
