Ravena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ravenna
Občina (comune)
Comune di Ravenna
Piazza del Popolo
Ravena se nahaja v državi Italija
Ravenna
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 44°25′N 12°12′E / 44.417°N 12.2°E / 44.417; 12.2Koordinati: 44°25′N 12°12′E / 44.417°N 12.2°E / 44.417; 12.2
Država Zastava Italije Italija
Dežela Emilia-Romagna
Pokrajina Ravena (RA)
Ustanovitev 89 pr. n. št. (kot federalno mesto Rimske republike)
Frazioni Casalborsetti, Lido di Savio, Lido di Classe, Lido di Dante, Lido Adriano, Marina di Ravenna, Punta Marina Terme, Porto Corsini, Porto Fuori, Marina Romea, Ammonite, Camerlona, Mandriole, Savarna, Grattacoppa, Conventello, Torri, Mezzano, Sant'Antonio, San Romualdo, Sant'Alberto, Borgo Montone, Fornace Zarattini, Piangipane, San Marco, San Michele, Santerno, Villanova di Ravenna, Borgo Sisa, Bastia, Borgo Faina, Carraie, Campiano, Casemurate, Caserma, Castiglione di Ravenna, Classe, Coccolia, Ducenta, Durazzano, Filetto, Fosso Ghiaia, Gambellara, Ghibullo, Longana, Madonna dell'Albero, Massa Castello, Mensa Matellica, Osteria, Pilastro, Roncalceci, Ragone, Santo Stefano, San Bartolo, San Zaccaria, Savio, S. Pietro in Trento, San Pietro in Vincoli, San Pietro in Campiano
Upravljanje
 • Župan Fabrizio Matteucci (Demokratska stranka)
Površina
 • Skupno 652,89 km2
Nadmorska višina 4 m
Prebivalstvo (31. marec 2011)
 • Skupno 159.497
 • Gostota 240 preb./km2
Demonim Ravennati
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 48121 - 48125
Klicna koda 0544
Zaščitnik sveti Apolinarij
Dan 23. julij
Spletna stran Uradna spletna stran
Unescova svetovna dediščina
Zgodnjekrščanski spomeniki v Ravenni
Ime, kot je zapisano na seznamu svetovne dediščine
Meister von San Vitale in Ravenna.jpg
Mozaik cesarja Justinijana I. v cerkvi San Vitale.
Države Italija
Tip Kulturni
Kriterij i, ii, iii, iv
Referenca 788
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 1996 (20. zasedanje)

Ravena (italijansko Ravenna) je mesto s 159.754 prebivalci[1] in je sedež pokrajine Ravenna ter pomembno industrijsko središče. Nekoč je bila pristaniško mesto, sedaj je okoli 10 km oddaljena od morja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ravena je doživela svojo najslavnejšo dobo v 5. in 6. stoletju n. št., ko je bila glavno mesto Zahodnorimskega cesarstva in most med rimskim in bizantinskim svetom. Leta 402 je Honorij zapustil Rim in razglasil Raveno za prestolnico zahodnega rimskega cesarstva. Cesar Avgust je zgradil pristanišče (današnji Classe) v katerega je lahko priplulo 250 ladij. Vdori barbarov so privedli v Raveno ostrogotska vladarja Odoakerja (476-493) in Teodorika (493-526), slednji je postal kristjan. Oba sta olepšala mesto z mogočnimi poslopji. Leta 540 so Raveno osvojili Bizantinci, v njihovim imenu so od tod vladali eksarhi. Mesto je prejelo številne privilegije od cesarja Justinjana in cesarice Teodore. V tem obdobju se je v mestu naglo širilo krščanstvo.

V Raveni je pokopan Dante Alighieri, kljub prošnjam Firenčanov, da bi ga prepeljali tja, kjer se je rodil.

Sklic[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]