Mark Avrelij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Mark Avrelij
Marcus Aurelius Antoninus Augustus
16. cesar Rimskega cesarstva
Marcus Aurelius Glyptothek Munich.jpg
Doprsni kip Marka Avrelija, Gliptoteka, München
Vladanje 8. marec 161169
z Lucijem Verom;
169177 sam;
177–marec 180
s Komodom
Popolno ime • Marcus Annius Catilius Severus
ali Marcus Catilius Severus
(od rojstva do poroke)

• Marcus Annius Verus
(od poroke do posvojitve)
• Marcus Aelius Aurelius Verus Caesar
(kot cesarjev dedič )
• Caesar Marcus Aurelius Antoninus Augustus
(kot cesar)

Rojstvo 26. april 121
Rim
Smrt 17. marec 180 (star 58 let)
Vindobona (Dunaj) ali Sirmium (Sremska Mitrovica)
Pokop Hadrijanov mavzolej, Rim
Predhodnik Antonin Pij
Naslednik Komod
Soprog(a) Faustina Mlajša
Otroci 13, med njimi
Komod
• Mark Anij Ver
• Antonin in
• Lucila
Oče Mark Anij Ver, pretor
Mati Domicija Lucila
Mark Avrelij
Marco Aurelio Campidoglio front 2.jpg
Konjeniški kip Marka Avrelija na Kapitolu v Rimu

Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Sirmij (danes Sremska Mitrovica).

Mark Avrelij se je rodil 26. aprila leta 121 očetu Marku Aniju Veru in materi Domitiji Lukili. Očeta je izgubil že v rani mladosti, tako da ga praktično ni poznal. Pri 17 letih ga je posinovil Antonin Pij, ki je takrat postal cesar. Ko je leta 161 Antonin Pij umrl je vladarska oblast prešla v roke Marka Avrelija. Toda Mark je že ob nastopu svoje vlade predlagal svojega adoptivnega brata Lucija za sovladarja. Skupaj sta vladala do 169 do smrti Lucija Vera. Mark Avrelij ni imel lahkega vladanja. Vseskozi so na ozemlje rimskega cesarstva vdirala barbarska plemena. Tako je Mark velik del svojega vladanja preživel izven Rima na bojiščih proti barbarom. Cesar Mark Avrelij je zaradi bolezni umrl pomladi leta 180.

Filozofija[uredi | uredi kodo]

Mark Avrelij je že zgodaj začutil ljubezen do filozofije. Zgledoval se je po vseh grških filozofski smereh, najbolj pa je nanj vplival stoicizem, vendar se v določenih značilnostih od stoe tudi močno razlikuje. Pri njem strogost do sebe ostane, strogost do drugih (kar je značilno za stoiško filozofijo) pa je odpadla in na njeno mesto pride človeška altuistična dobrota. Njegova filozofija ne raste iz knjig, ampak iz življenja. Mark Avrelij je živel v skladu s svojo filozofijo. Zaradi spoštovanja do grške filozofije je tudi Dnevnik napisal v grškem jeziku, kar je za takratne pisce velika redkost. Stoiki delijo filozofijo na 3 velike veje: logiko, fiziko in etiko. Mark Avrelij se v glavnem ukvarja le z etiko (nekaj tudi s fiziko – kozmos). Da pridemo do sreče, moramo živeti v skladu z naravo. Etika poudarja tudi enakost in povezanost (tudi odvisnost) vseh ljudi.

Delo Dnevnik cesarja Marka Avrelija (Ta eis Heauton) je zgrajeno iz 12 knjig. Po zgradbi ima obliko dnevnika. Z izjemo 1. knjige, ki je nastala ločeno od ostalih, delo nima premišljene kompozicije. To potrjuje domneve, da je Mark Avrelij to delo pisal na vojnih pohodih po srednji Evropi. Značilnost dela je, da je vsak odstavek zaključena celota in ni odvisen od odstavka prej in kasneje.

Delo se začne z uvodno pesnitvijo Himnos Zeusu (Himna Zeusu). V njej hvali Zeusovo mogočnost in veličino. Taka pesniška oblika (himna s heksametrom kot značilnim verzom) je veljala pri stoikih za najčistejšo pesniško obliko, zato so jo avtorji pogosto uporabljali. Mark Avrelij sicer ni bil najboljši pesnik, vendar je uspel posredovati željeno sporočilo.

1. knjiga se od preostalih močno razlikuje, saj v njej ne opisuje svoje filozofije. V 1. knjigi se zahvali vsem, ki so imeli pomembno vlogo v njegovem življenju, predvsem pri njegovi izobrazbi. Pri vsaki osebi našteje nekaj lastnosti, ki so mu jih le-te posredovale. Tako lahko že na začetku dobimo približno sliko o Markovem življenju in tudi njegovi filozofiji. Osrednje mesto je Mark namenil svojemu »očetu«, kot ga sam poimenuje. V bistvu je s tem mislil na cesarja Antonina Pija. Že s poimenovanjem kaže, koliko mu je pomenil. Po njegovem vzoru je kasneje Mark deloval na prestolu. Antoninova načela je ponotranjil in jih vključil v svojo filozofijo.

Preganjanja kristjanov[uredi | uredi kodo]

Zdi se nenavadno, da so se ravno v času tako blagega in človekoljubnega cesarja razplamtela preganjanja kristjanov. Med vidnejšimi žrtvami iz njegovega časa je tudi filozof in apologet Justin. Po vsej verjetnosti Mark Avrelij ni želel nastopiti proti krščanstvu kot takemu, pač pa je želel zajetiti nekatere heterodoksne struje, ki so ogrožale državno enotnost (zavračanje vojaške službe v času potrebe po obrambi meja ipd.). Zaradi preslabega poznavanja mladega religioznega pojava pa je udaril po vseh kristjanih.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Mark Avrelij
Antoninska dinastija
Podveja Nervansko-antoninska dinastija
Rojen: 26. april 121 Umrl: 17. marec 180
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Antonin Pij
Cesar Rimskega cesarstva
161–180
(161–169 z Lucijem Verom)
Naslednik:
Komod
Politične funkcije
Predhodnik:
Antonin Pij, Gaj Brutij Prezens in Lucij Fulvij Rustik
Konzul Rimskega cesarstva z Antoninom Pijem
140
Naslednik:
Tit Henij Sever in Mark Peducej Stloga Priscin
Predhodnik:
Lolijan Avit in Tit Stacilij Maksim
Konzul Rimskega cesarstva z Antoninom Pijem
145
Naslednik:
Sekst Erucij Klar in Gnej Klavdij Sever Arabijan
Predhodnik:
Apij Anij Atilij Bradua in Tit Klodij Vibij Var
Konzul Rimskega cesarstva z Lucijem Verom
161
Naslednik:
Kvint Junij Rustik in Lucij Tit Plavcij Akvilin