Angelski grad, Rim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Angelski grad, pogled z mostu

Angelski grad (izvirno italijansko Castel Sant'Angelo) je trdnjava v Rimu.

Zgraditi ga je dal rimski cesar Hadrijan kot mavzolej zase in za svojo družino. Pozneje je bil v rabi kot zapor oziroma trdnjava, danes pa je muzej.

Mavzolej je bil zgrajen med letoma 135 in 139. Ime je dobil po kipu angela na vrhu stavbe. Hadrijanov pepel so spravili v stavbi po njegovi smrti leta 138, skupaj s pepelom njegove žene Sabine in posvojenca Lucija Elija. Pozneje so mavzolej uporabljali za posmrtno počivališče tudi drugih cesarjev, vse do leta 217. Shranjene vaze s pepelom so bile uničene leta 410, ko so Vizigoti oplenili Rim.

Leta 401 je bil mavzolej spremenjen v trdnjavo, nato pa so jo papeži od 14. stoletja uporabljali kot grad v primeru napada na Rim. Vatikan je grad uporabljal tudi kot zapor (npr. Giordano Bruno je bil tu zaprt šest let).

Angelski grad je med drugim kraj dogajanja zgodbe, opisane v drami Victoriena Sardouja z naslovom La Tosca (1887), po kateri je nastal libreto (avtorja Luigi Illica in Giuseppe Giacosa) znamenite istoimenske opere (1899) italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]