Chartres

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 26' 50" severne širine, 1° 29’ 21" vzhodne dolžine

Občina Chartres
Chartres

Grb
Chartres se nahaja v državi Francije
Chartres
Lega
Zemljepisna dolžina: 1.484184
Zemljepisna širina: 48.455847
Uprava
Država Francija
Regija: Center
Departma: Eure-et-Loir (prefektura)
Okrožje: Chartres
Kanton: Chartres-Jugovzhod
Chartres-Jugozahod
Chartres-Severovzhod
Mainvilliers
Interkomunaliteta: Chartres - metropola
Župan: Jean-Pierre Gorges  (Zveza za ljudsko gibanje)
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 121 m–161 m
(povpr. 142 m)
Površina kopnega:¹ 16,85 km²
Prebivalstvo
(2008)
39.159
 - gostota: (2008) 2.324/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 28085/ 28000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir. Leta 2008 je mesto imelo 39.159 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Orléanais na levem bregu reke Eure, 78 km severno od Orléansa, 96 km jugozahodno od Pariza.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Chartres je sedež treh kantonov, del njegove občine pa je vključene tudi v kanton Mainvilliers z istoimenskim sedežem:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih treh vključeni še kantoni Auneau, Courville-sur-Eure, Illiers-Combray, Janville, Lucé, Maintenon, Mainvilliers in Voves s 194.340 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

gravura Chartresa iz 17. stoletja
Monografie de la Cathedrale de Chartres - 10 Facade Meridionale - Gravure.jpg

Chartres je bil eno glavnih mest galskega plemena Carnutes, v rimskem času imenovan Autricum, po reki Eure (Autura), kasneje Carnutum. Med normanskimi vpadi na ozemlje je bil leta 858 požgan, v letu 911 pa se jih je uspešno ubranil. V srednjem veku je bil glavno mesto pokrajine Beauce, svoje ime pa je dal grofiji, ki so jo imeli v lasti grofje iz Bloisa, kasneje hiša Chatillon, katere član jo je leta 1286 prodal francoski kroni. Med stoletno vojno, v letih 1417-1432, je bila v rokah Angležev. V letu 1528 je bila pod Francem I. povzdignjena na nivo vojvodstva. Med verskimi vojnami 1568 so jo poskušali neuspešno zasesti protestantje. V letu 1591 je Chartres zavzel Henrik IV., kjer se je dal tri leta zatem okronati. Po Ludviku XIV. se je naslov vojvoda Chartresa prenesel na družino Orléans.

Med francosko-prusko vojno ga je 2. oktobra 1870 zavzela nemška vojska, ko je postal pomembno središče za nadaljnje vojaške operacije.

Med drugo svetovno vojno je bilo mesto močno poškodovano.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Notredamska katedrala, Chartres
  • Chartres je najbolj poznan po Notredamski katedrali, eni najlepših gotskih katedral v Franciji. Njena zgodovinska in kulturna vrednost je bila priznana z njeno vključitvijo na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine.
  • Opatijska cerkev sv. Petra, datirana v čas 13. stoletja, vsebuje poleg lepih barvnih stekel predstavitev dvanajstih posteklenih apostolov iz leta okoli 1547,
  • Muzej umetnosti, nekdanja škofijska palača,
  • Muzej zgodovine Le Grenier de l'Histoire Musée, v katerem se nahajajo vojaške uniforme in oprema,
  • Naravoslovni muzej Muséum de sciences naturelles et de la préhistoire.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]