Sikstinska kapela

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zunanjost Sikstinske kapele
Stropna poslikava

Sikstinska kapela (italijansko: Cappella Sistina) je kapela v Apostolski palači, uradni rezidenci papeža rimskokatoliške cerkve v Vatikanu. Kapela slovi po svoji arhitekturni postavitvi, ki spominja na tempelj iz Stare zaveze, po okrasju in poslikavah, ki so jih prispevali največji renesančni slikarji - in po svojem namenu: konklave, na katerih so izvoljeni novi papeži.

Stropna poslikava[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejše umetniško delo v kapeli je stropna poslikava, ki šteje za najzahtevnejši Michelangelov podvig. Da je dokončal to veliko, raznoliko okrasno delo je potreboval kar štiri leta, saj je moral poslikati približno 520 kvadratnih metrov površine. Delo je bilo naporno, saj je moral ustvarjati 20 m nad tlemi po več ur zapored. Za slikarja je bilo značilno, da se je spravil na delo skoraj povsem brez ekipe je ves ta čas garal sam. Toda ko je leta 1512 delo razkril, je napravil izreden vtis na gledalce. Strop Sikstinske kapele so priznali za najmogočnejše delo posameznika v zgodovini zahodne umetnosti.

  • Delal je v tehniki freske (italijansko: Al fresco).
  • Freska je oblika slikarstva pri kateri se barve nanašajo na svež omet.
  • Prvi sloj je grob omet iz peska in žganega apna, drugi, fini omet pa iz kremenčevega peska in apna. Na svež omet se slika s pigmenti in apneno vodo.
  • Vendar zaradi vlage je omet začel odpadati, zato je skupaj z asistenti razvil nov način, tako, da je lahko slikal, ko se je omet že posušil.

Devet slik sredi stropa Sikstinske kapele prikazuje prizore iz Stare zaveze. Razvrščene so v tri skupine po tri slike in predstavljajo stvarjenje vesolja, stvarjenje ter padec Adama in Eve ter zgodbo o Noetu. Jasno je, da je izpostavljena predvsem simbolika, saj si slike ne sledijo v časovnem zaporedju ampak se niz začne s človeškimi napakami konča pa s čudežem stvarjenja. Zanimivo je, da obstaja nekaj znamenj, ki kažejo, da je bil vesoljni potop, ki je sicer drugi med svetopisemskimi prizori, dejansko naslikan prvi. Prizor je namreč prenapolnjen, postave so premajhne in težko je razločiti kaj je upodobljeno. To je verjetno Michelangelo opazil šele ko si je fresko ogledal s tal, na podlagi te ugotovitve pa je vse ostale prizore naslikal veliko večje.

  • Na lunetah ob strani so naslikani predniki Jezusa Kristusa.
  • V kotih stropa so kotne kape, ki sestavljajo različne nize in prikazujejo nevarnosti, pred katerimi so se Judje rešili po božji volji
  • Judita je bila judovska vdova, ki je rešila svoje mesto pred Asirci tako, da je poveljnika Holofrena opila, ko je zaspal pa mu je odrezala glavo.
  • David in Goliat
  • Bog pošlje strupene kače nad nezadovoljne Izraelce
  • Kralj Perzije ukazuje usmrtitev Hamana, ker je hotel z zaroto doseči, da bi kralj ubil Jude.
  • Michaelangelo naslika 12 ljudi, ki so prerokovali ali odigrali pomembno vlogo pri prihodu Jezusa Kristusa
  • Sedem od naslikanih prerokov je bilo iz Izraela
  • Pet od naslikanih prerokov so bile sibile iz Antike
  • Niše na katerih sedijo so iluzionistično naslikane.

Prizori iz oltarja[uredi | uredi kodo]

Proti vhodu:

  • Bog je ustvaril svet v šestih dneh. Prvi dan je ločil svetlobo od teme.
  • Tretji in četrti dan Nastanejo Sonce, Luna in Zemlja. Michaelangelo je prizore kronološko pomešal, kakor tudi izpustil, namreč nikjer ne zasledimo petega in šestega dne, ko je ustvaril živali.
  • Drugi dan: ločitev zemlje in vode
  • Bog ustvari Adama. Adam, čaka, da sprejme od svojega stvarnika naboj življenjske energije. Bog, ki je ovit v draperijo in ga v zraku podpirajo mladostni angeli, steguje desnico; levica je zaščitniško naslonjena okrog še ne ustvarjene Eve, ki zaenkrat obstaja samo v božjem predvidevanju dogodkov.
  • Bog ustvari Evo
  • Skušnjava in izključitev. Michaelangelo je ločil prizora z drevesom spoznavanja dobrega in zla. Prizor kaže kako se Eva sprejme prepovedan sadež od kače, ki je simbolično prikazana kot pol ženska pol kača, ter Adama ki trga sadež iz drevesa. V tem prizoru sta mlada. V drugem prizoru Adama in Evo izganja angel z mečem. V tem prizoru zasledimo, da ju je Michaelangelo simbolično naslikal postarana.
  • Po tem ko so se rešili pred veliko poplavo, si Noetova družina privošči pojedino. Prizor prikazuje žrtvovanja ovce.
  • Vesoljni potop - V ospredju vidimo ljudi, ki se poskušajo rešiti pred naraslo vodo. V ozadju zasledimo Noetovo barko z družino.
  • Po poplavi Noe obdeluje zemljo in, da ima vinograd. Prizor ga prikazuje pijanega in golega. Ob njem so njegovi sinovi. Najmlajši izmed njih ga zakriva. Ti prizori kažejo kako se človeštvo še bolj oddaljuje od boga.

Fresko Poslednja sodba na oltarju Sikstinske kapele je naročil papež Pavel III. Michelangelo jo je slikal od leta 1534 do 1541. Ko je Michelangelo končal Poslednjo sodbo, so ga obtožili obscenosti zaradi slik golih oseb, ki imajo vidne genitalije (tudi v papeževi zasebni kapeli). Proti njemu so sprožili cenzorsko kampanjo, da bi slike odstranili, vendar je bil papež na Michelangelovi strani. Po Michelangelovi smrti je bil izdan zakon, da se genitalije prekrije. Daniele da Volterra, Michelangelov učenec, je tako prekril sporna mesta s tančico, ostalo pa je pustil nespremenjeno

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]