Galerija stropa Sikstinske kapele

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ikonična podoba Božje roke, ki daje življenje Adamu

Strop Sikstinske kapele, ki ga je Michelangelo naslikal med letoma 1508 in 1512, je eno najbolj znanih umetnin visoke renesanse. Osrednji del stropne dekoracije je devet prizorov z Zgodbami iz Geneze, od katerih je najbolj znana Stvarjenje Adama, Božja in Adamova roka pa sta reproducirani v neštetih posnemanjih. Kompleksna zasnova vključuje več sklopov posameznih figur, tako oblečenih kot golih, kar je Michelangelu omogočilo, da v celoti pokaže svojo spretnost pri ustvarjanju ogromne raznolikosti poz za človeško postavo, od takrat pa je za druge umetnike zagotovil izjemno vplivno knjigo vzorcev za druge umetnike.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Strop. Lunete okoli oken, ki jih je naslikal tudi Michelangelo, niso prikazane; glej načrt spodaj
Načrt slikovnih elementov stropa, ki prikazuje razdelitev pripovednih prizorov na tri teme

Svetopisemske pripovedi[uredi | uredi kodo]

Na sredini stropa je devet prizorov, ki prikazujejo zgodbo o stvarjenju, padec človeka in zgodbo o Noetu, kot je zapisano v knjigi Geneze.

Preroki in Sibile[uredi | uredi kodo]

Izraelski preroki in Sibile poganskega sveta so napovedovali prihod Mesije. Michelangelo je oboje vključil kot znak, da naj bi Mesija (Jezus Kristus) prišel ne samo za Jude, ampak tudi za pogane (nejudovske ljudi).

Pendantivi[uredi | uredi kodo]

Štirje vogalni pendantivi prikazujejo nasilne epizode, v katerih so bili Izraelci rešeni pred sovražniki ali lastnimi grešnimi potmi.

Predniki[uredi | uredi kodo]

Jezusovi predniki so navedeni v svetopisemskih knjigah Mateja in Luke. To je prva znana velika poslikana serija, čeprav so bile pogosto prikazane v vitražih. Oglejte si Jessejevo drevo. Čeprav ima vsaka slika naslov, likov ni mogoče prepoznati pozitivno.

Spandreli[uredi | uredi kodo]

Nad okni je vrsta družin z majhnimi otroki. Otroci lahko predstavljajo določene otroke, omenjene v Svetem pismu, na primer Izaka in Samuela. Sestava mnogih slik je podobna tisti, ki jo najdemo na upodobitvah Svete družine, ki počiva na begu v Egipt.

Goli[uredi | uredi kodo]

Goli, ki obkrožajo pripovedne prizore, lahko kažejo popolnost človeštva ali pa predstavljajo angele. Pogosto so jih posnemali drugi umetniki.

Ščiti[uredi | uredi kodo]

Ščiti predstavljajo nasilne epizode v zgodovini Izraela.

Reference[uredi | uredi kodo]

  • Massimo Giacometti, The Sistine Chapel, a collection of essays on aspects of the chapel, its decoration and the restoration of Michelangelo's frescoes, by Carlo Pietrangeli, André Chastel, John Shearman, John O'Malley S.J., Pierluigi de Vecchi, Michael Hirst, Fabrizio Mancinelli, Gianluigi Colallucci, and Franco Bernabei. 1984, Harmony Books ISBN 0-517-56274-X
  • Gabriele Bartz and Eberhard König, Michelangelo, 1998, Könemann, ISBN 3-8290-0253-X

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

[[