Papež Gregor Veliki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sveti Gregorij I. Veliki
cerkveni učitelj, cerkveni oče, servus servorum Dei
Rojstvo	okrog 540, Rim
Smrt	12. marec 604, Rim
Priznavanje	Rimskokatoliška Cerkev
God	12. marec
Atributi	papeška oprava, knjiga s pesmimi, golob

Sveti Gregor I. Veliki ali tudi Gregorij Veliki, svetnik in cerkveni oče, papež rimskokatoliške Cerkve od 3. septembra 590 do smrti; prvi papež iz vrst menihov, v vzhodnem pravoslavju je poznan tudi kot Gregorius Dialogus zaradi svojega dela Dialogi, njegov god rimskokatoliška Cerkev obhaja 12. marca, * okrog 540, Rim, † 12. marec 604, Rim.

Vsebina 1 Življenjepis 1.1 Mlada leta 1.2 Menih 1.3 Papeški poslanec 1.4 Papež 1.5 Servus servorum Dei 1.6 Smrt 2 Dela 2.1 Magna Moralia (ali Libri Morales) 2.2 Pastoralna vodila (Libri regulae pastoralis) 2.3 Pisma (Epistolae, Register) 2.4 Dialogi (Dialogorum libri) 2.5 Eksegetska dela 2.6 Liturgična prenova 3 Literatura 4 Slovenski prevodi 5 Zunanje povezave

[uredi] Življenjepis

[uredi] Mlada leta

Gregorij se je rodil v zelo verni premožni patricijski družini (svetnika sta oba njegova starša in dve teti) v Rimu. V veliki meri je bil samouk, zanimalo pa ga je pravo in politika. Očitno je bil zelo nadarjen, saj naj bi že pri svojih 30 letih postal rimski prefekt. Vodil je mestno upravo in skrbel za dobavo hrane.

[uredi] Menih

Po kakšnih petih letih (l. 575) se je službi odpovedal, ker je čutil klic po meniškem življenju. S podedovanim premoženjem je dal zgraditi šest samostanov na Siciliji in enega v Rimu, kamor je tudi sam vstopil. Menihi so živeli po pravilih svetega Benedikta. Gregorij se je v tem času posvetil molitvi ter študiju Svetega pisma in cerkvenih očetov, zlasti Avguština. Verjetno si je v tem času zaradi stroge pokore nakopal hudo želodčno in črevesno bolezen, ki ga je spremljala vse življenje.

[uredi] Papeški poslanec

Prizadevnega meniha je kmalu opazil papež Pelagij II. (579-590). Verjetno ga je leta 579 poslal v Carigrad za apokriziarija (nuncij, zastopnik). Gregorij si je izprosil spremstvo nekaj menihov, s katerimi je tudi v Carigradu nadaljeval z meniškim življenjem. V tem obdobju je začel pisati svoja eksegetska dela (Moralia) ter navezal mnoga pomembna osebna poznanstva. Leta 585 se je vrnil v Rim in pet let ponovno živel mirno meniško življenje. Nastopila pa je kuga, ki je med mnogimi drugimi zahtevala tudi življenje Pelagija, kateremu je ostal svetovalec. Ljudstvo in kler sta za novega papeža hotela prav Gregorija. Čeprav se je ta težkemu bremenu na vso moč upiral, ga je ob potrditvi s strani cesarja Mavricija le sprejel. Papež je postal 3. septembra leta 590.

[uredi] Papež

Službo rimskega škofa je imel v težkih časih. Papeštvo ni imelo pomembne moči. Mesto Rim, daleč od svoje nekdanje slave, je bilo zaradi kuge zdesetkano, kmalu pa je pritisnila še lakota. V veliko korist so mu bile gospodarske izkušnje iz nekdanje službe. Ni lajšal le duhovne, temveč tudi telesno bedo. Pri tem je imel težave še z odnosom do Carigrada, na severu so Rim ogrožali Langobardi ... Toda zaradi vztrajne diplomacije, reform ter neutrudnega oznanjevanja se je kljub temu moč Cerkve za časa njegovega papeževanja utrdila. Odlikovala sta ga odločnost in človeška modrost. S svojimi karseda prizanesljivimi in vljudnimi pismi je vseeno zelo jasno nastopal tako proti cesarju kot proti političnim nasprotnikom. Leta 597 je npr. dosegel preklic zakona cesarja Mavricija, ki je prepovedoval vstop v samostan vsem državnim uslužbencem in vojakom. Uspelo mu je, da so Langobardi sprejeli krščanstvo in se vključili v krog tedaj kulturnih narodov, hkrati se mu je posrečilo misijonsko delo na Britanskem otoku, kamor je poslal benediktince pod vodstvom Avguština Canterburyskega.

[uredi] Servus servorum Dei

V načinu življenja je bil kljub aktivnemu delovanju na vseh področjih bolj podoben kontemplativcu. Njegov vsakdan so zaznamovali neutrudna molitev, post in pokora. Svojo službo je pojmoval kot služenje, saj je on tisti, ki je vrsti papeških nazivov dodal ime »servus servorum Dei«, »služabnik božjih služabnikov«.

[uredi] Smrt

Gregorija so tekom let vedno bolj mučile razne bolezni in trpljenje. Večkrat ga je bolezen priklenila na posteljo. Umrl je leta 12. marca 604. Njegovi ostanki sedaj počivajo pod oltarjem sv. Gregorija v levi stranski ladji bazilike svetega Petra v Rimu.

[uredi] Dela

[uredi] Magna Moralia (ali Libri Morales)

Magna Moralia je razlaga Jobove knjige, nastala med leti 579 in 585 na pobudo menihov, ki so z njim prišli v Carigrad ob njegovi službi apokriziarija. Gregorijeve govore so si menihi sprva prosto zapisovali, nato jim je začel narekovati, že kot papež pa je govore še sam pregledal in jih razdelil na 35 knjig. Razlaga je predvsem moralna in alegorična. Še stoletja so jo uporabljali kot nekakšen priročnik moralke.

[uredi] Pastoralna vodila (Libri regulae pastoralis)

Gregorij je napisal tri pastoralna vodila, ki jih je naslovil na različne cerkvene voditelje. Spodbujal jih je, naj svojo službo opravljajo premišljeno in z odgovornostjo. Najbolj znano Vodilo je naslovljeno na Janeza, škofa mesta Ravenna, nastalo leta 591.

[uredi] Pisma (Epistolae, Register)

Pisma zavzemajo posebno mesto v njegovem pisnem opusu. Napisal je okrog 850 pisem, naslovljenih na ljudi vseh stanov, od cesarja do navadnih laikov. Razodevajo nam mnogo pomembnih informacij o zgodovini in miselnosti takratnega časa, pa tudi o Gregorijevi naravi in pogledu na svet. Tako kot vsa njegova ostala dela so nastala iz pastoralnih in življenjskih potreb. Po njegovi smrti so jih razdelili v 14 knjig.

[uredi] Dialogi (Dialogorum libri)

Dialogi so nastali v letih 593 in 594 na pobudo sobratov, naj pripoveduje o življenju in delih velikih svetnikov. Gregorij je zadano nalogo izpolnil v obliki dialoga. Je bolj spodbudno kot zgodovinsko delo, veliko pozornosti pa je v njem namenjeno svetemu Benediktu. Delo je bilo zelo priljubljeno, kar nam pove tudi pridevek »Dialogus«, ki so ga Gregoriju dali na Vzhodu.

[uredi] Eksegetska dela

Ohranjenih je 40 Gregorijevih homilij k evangelijem, ki so nastale med letoma 590 in 593, ter 23 homilij k preroku Ezekielu, nastale v letih 593 in 594. V ta sklop pa sodita še Razlaga Visoke pesmi in Prve knjige kraljev.

[uredi] Liturgična prenova

Gregorij Veliki se je že kmalu po nastopu svojega pontifikata lotil liturgičnih reform. Najpomembnejša je njegova ureditev liturgičnih knjig in liturgičnega petja. Pri tem sta pomembna zakramentarij, knjiga nedeljskih in prazničnih mašnih molitev ter hvalospevov, in antifonarij, knjiga tekstov, ki so jih peli pevci pri liturgičnem obredu. Za nove tekste so bile potrebne tudi nove melodije. Koliko je Gregorij naredil za cerkveno petje na glasbenem področju, ni zanesljivo. Da je teoretično razpravljal o glasbi ter da je zlagal himne, so verjetno legende. Imel pa je pomembno vlogo pri ureditvi pevskega semenišča »Schola cantorum«. Verjetno je že obstoječo ustanovo gospodarsko podprl in ji dal primerna pravila. V tem času zapisovanja melodij še niso poznali, zato so se jih učenci te šole učili na pamet. Gregorij je morda sodeloval tudi pri razvoju koralnega cerkvenega petja, ki se po njem imenuje gregorijanski koral, vendar so pevske knjige tega korala iz poznejšega obdobja, ko so že začeli s prvimi zapisi melodij.

[uredi] Literatura

• Gregorij Veliki, Pastoralno vodilo Janezu, škofu mesta Ravenna, Mohorjeva družba, Celje 1984
• Franc Ksaver Lukman, Gregorij Veliki in njegova doba, Mohorjeva družba, Celje 1980

[uredi] Slovenski prevodi

• Pastoralno vodilo Janezu, škofu mesta Ravenna (prevod Franc Ksaver Lukman), Mohorjeva družba, Celje 1984 (COBISS).
• Izbor iiz Pisem v tipkopisu (prevod Franc Ksaver Lukman).

[uredi] Zunanje povezave

• http://www.newadvent.org/cathen/06780a.htm
• http://www.bringyou.to/apologetics/num7.htm

Predhodnik: Pelagij II.

Papež 590–604

Naslednik: Sabinijan

p • p • u Papeži Rimskokatoliške cerkve
Peter Lin Anaklet Klemen I. Evarist Aleksander I. Sikst I. Telesfor Higin Pij I. Anicet Soter Elevterij Viktor I. Zefirin Kalist I. Urban I. Poncijan Anter Fabijan Kornelij Lucij I. Štefan I. Sikst II. Dionizij Feliks I. Evtihijan Kaj Marcelin Marcel I. Evzebij Melkijad Silvester I. Marko Julij I. Liberij Damaz I. Siricij Anastazij I. Inocenc I. Zozim Bonifacij I. Celestin I. Sikst III. Leon I. Hilarij Simplicij Feliks III. Gelazij I. Anastazij II. Simah Hormizd Janez I. Feliks IV. Bonifacij II. Janez II. Agapit I. Silverij Vigilij Pelagi I. Janez III. Benedikt I. Pelagij II. Gregor I. Sabinijan Bonifacij III. Bonifacij IV. Adeodat I. Bonifacij V. Honorij I. Severin Janez IV. Teodor I. Martin I. Evgen I. Vitalijan Adeodat II. Don Agaton Leon II. Benedikt II. Janez V. Konon Sergij I. Janez VI. Janez VII. Sisinij Konstantin Gregor II. Gregor III. Zaharija Štefan II. Pavel I. Štefan III. Hadrijan I. Leon III. Štefan IV. Pashal I. Evgen II. Valentin Gregor IV. Sergij II. Leon IV. Benedikt III. Nikolaj I. Hadrijan II. Janez VIII. Marin I. Hadrijan III. Štefan V. Formoz Bonifacij VI. Štefan VI. Roman Teodor II. Janez IX. Benedikt IV. Leon V. Sergij III. Anastazij III. Lando Janez X. Leon VI. Štefan VII. Janez XI. Leon VII. Štefan VIII. Marin II. Agapit II. Janez XII. Leon VIII. Benedikt V. Janez XIII. Benedikt VI. Benedikt VII. Janez XIV. Janez XV. Gregor V. Silvester II. Janez XVII. Janez XVIII. Sergij IV. Benedikt VIII. Janez XIX. Benedikt IX. Silvester III. Benedikt IX. Gregor VI. Klemen II. Benedikt IX. Damaz II. Leon IX. Viktor II. Štefan IX. Nikolaj II. Aleksander II. Gregor VII. Viktor III. Urban II. Pashal II. Gelazij II. Kalist II. Honorij II. Inocenc II. Celestin II. Lucij II. Evgen III. Anastazij IV. Hadrijan IV. Aleksander III. Lucij III. Urban III. Gregor VIII. Klemen III. Celestin III. Inocenc III. Honorij III. Gregor IX. Celestin IV. Inocenc IV. Aleksander IV. Urban IV. Klemen IV. Gregor X. Inocenc V. Hadrijan V. Janez XXI. Nikolaj III. Martin IV. Honorij IV. Nikolaj IV. Celestin V. Bonifacij VIII. Benedikt XI. Klemen V. Janez XXII. Benedikt XII. Klemen VI. Inocenc VI. Urban V. Gregor XI. Urban VI. Bonifacij IX. Inocenc VII. Gregor XII. Martin V. Evgen IV. Nikolaj V. Kalist III. Pij II. Pavel II. Sikst IV. Inocenc VIII. Aleksander VI. Pij III. Julij II. Leon X. Hadrijan VI. Klemen VII. Pavel III. Julij III. Marcel II. Pavel IV. Pij IV. Pij V. Gregor XIII. Sikst V. Urban VII. Gregor XIV. Inocenc IX. Klemen VIII. Leon XI. Pavel V. Gregor XV. Urban VIII. Inocenc X. Aleksander VII. Klemen IX. Klemen X. Inocenc XI. Aleksander VIII. Inocenc XII. Klemen XI. Inocenc XIII. Benedikt XIII. Klemen XII. Benedikt XIV. Klemen XIII. Klemen XIV. Pij VI. Pij VII. Leon XII. Pij VIII. Gregor XVI. Pij IX. Leon XIII. Pij X. Benedikt XV. Pij XI. Pij XII. Janez XXIII. Pavel VI. Janez Pavel I. Janez Pavel II.
Zdajšnji: Benedikt XVI.