Papež Pij XII.

Častitljivi Pij XII.
Pričetek papeževanja	2. marec, 1939
Konec papeževanja	9. oktober, 1958 (19 let, 221 dni)
Predhodnik	Pij XI.
Naslednik	Janez XXIII.
Redovi
Duhovniško posvečenje	2. april 1899
Škofovsko posvečenje	13. maj, 1917 posvečevalec Papež Benedikt XV.
Povzdignjen v kardinala	16. december 1929 kardinal-duhovnik Ss. Giovanni e Paolo
Osebni podatki
Rojstno ime	Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli
Rojen	2. marec 1876(1876-03-02) Rim, Italija
Umrl	9. oktober 1958 (82 let) Castel Gandolfo, Italija
Nacionalnost	italijanska
Starši	advokat Filippo Pacelli Virginia Graziosi
Izobrazba	doktorat iz kanonskega in civilnega prava.
Alma mater	Gregoriana v Rimu
Moto	Opus Justitiae Pax
Podpis
Osebni grb
Stanje svetosti
Svetniški naziv	častitljivi, 2009
Drugi papeži in antipapeži z imenom Pij

Papež Pij XII. (rojen Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli), papež rimskokatoliške cerkve od 2. marca 1939 do smrti, * 2. marec 1876, Rim, Italija, † 9. oktober 1958, Castel Gandolfo, Lacij, Italija.

Citat: "Ničesar ne izgubimo z mirom, vse lahko izgubimo z vojno" (Radijski nagovor 24. avgust, 1939)

Življenjepis

Nadškof Eugenio Pacelli kot apostolski nuncij v Nemčiji, na Bavarskem 1922.

2. aprila 1899 je prejel duhovniško posvečenje v Rimu.

20. junija 1912 je postal pro-tajnik za zunanje eklestične zadeve pri Rimski kuriji. To dolžnost je opravljal do 1. februarja 1914, ko je postal polni tajnik.

20. aprila 1917 je bil imenovan za naslovnega nadškofa Sardesa in apostolskega nuncija v Nemčiji; škofovsko posvečenje je prejel 13. maja istega leta. 22. junija 1920 je bil ponovno imenovan za apostolskega nuncija v Nemčiji. V času službovanja je bil sklenjen konkordata med Svetim sedežem in Nemčijo.

16. decembra 1929 je postal kardinal-duhovnik Ss. Giovanni e Paolo. 9. februarja 1930 je postal državni sekretar Rimske kurije. 1. aprila 1935 je postal camerlengo apostolske zbornice.

Za papeža je bil izvoljen 2. marca 1939 kot naslednik Pija XI.; posvečenje je prejel 12. marca istega leta. Prizadeval si je, da ne bi prišlo do druge svetovne vojne (izjava 24. avgusta 1939), med njo pa je v več radijskih govorih obravnaval vojno problematiko, vendar mu zlasti Judje očitajo, da ni nikoli obsodil holokavsta, čeprav si je veliko prizadeval za reševanje Judov (po nekaterih podatkih naj bi jih Vatikan med vojno rešil 700.000).

Po koncu vojne je odločno obsodil komunizem in podprl demokratične stranke na volitvah v Italiji leta 1948. Leta 1950 je razglasil dogmo o Marijinem vnebovzetju. Branil je nauk, po katerem je človeštvo izšlo iz enega para. Na liturgičnem področju je oskrbel nov prevod psalterja in začel s prenovo katoliškega bogoslužja (reforma obredov velikega tedna). Po smrti ga je kot papež nasledil Janez XXIII.

Dela

• Summi Pontificatus (1939)
• O skrivnostnem Kristusovem telesu (1943)
• Humani Generis (1950)

Zunanje povezave

• Papež Pij XII. - Vrtnice

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik:  Rafael Merry del Val	Nadduhovnik v Baziliki sv. Petra 1930–1939	Naslednik:  Federico Tedeschini
Predhodnik:  Pietro Gasparri	Državni tajnik kardinal 1930–1939	Naslednik:  Luigi Maglione
	Kamerlengo svete rimske Cerkve 1935–1939	Naslednik:  Lorenzo Lauri
Predhodnik:  Pij XI.	Papež 1939–1958	Naslednik:  Janez XXIII.