Johannes de Jong
| Johannes de Jong | |
|---|---|
.jpg) | |
| Rojstvo | 10. september 1885[1][2][3] Nes, Ameland[d] |
| Smrt | 8. september 1955[1][2][3] (69 let) Amersfoort |
| Državljanstvo |  Kraljevina Nizozemska[d] |
| Poklic | teolog, duhovnik, član odporniškega gibanja, katoliški škof |
Johannes de Jong, nizozemski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 10. september 1885, Nes, Ameland, † 8. september 1955.
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
15. avgusta 1908 je prejel duhovniško posvečenje.
3. avgusta 1935 je bil imenovan za nadškof pomočnika Utrechta in za naslovnega nadškofa Rhusiuma; 12. septembra istega leta je prejel škofovsko posvečenje. 6. februarja 1936 je nasledil nadškofovski položaj.
18. februarja 1946 je bil povzdignjen v kardinala in imenovan za kardinal-duhovnika S. Clemente.
Med Drugo svetovno vojno[uredi | uredi kodo]
Johannes de Jong je bil odločen protinacist. Dejal je, da ne želi biti drugi Innitzer [4], ki je ob priključitvi Avstrije Rajhu navdušeno pozdravil Hitlerja – za kar ga je Pij XI. poklical na odgovornost. De Jong pa je zapovedal svojim duhovnikom, da morajo odreči zakramente nizozemskim nacistom.[5]
Med Drugo svetovno vojno je bil eden glavnih voditeljev nizozemskega odpora zoper nemško-nacistično zasedbo Holandije. 26. julija 1942 so nizozemski škofje – vključno z nadškofom De Jongom, objavili pastirsko pismo, v katerem so javno obsodili odvajanje nizozemskih delavcev in Židov v Nemčijo. Nacisti so se maščevali z zajetjem čez 40.000 katoličanov židovskega porekla, vključno z Edito Steinovo.[6]
Vatikan si je vzel nizozemsko izkušnjo za svarilen zgled, in se je zatekel k molku med Holokavstom.[7] Po tem nemškem maščevanju je dejala sestra Pasqualina Lehnert, gospodinja in zaupnica Pija XII., da je bil papež prepričan o tem: če je škofovo oporekanje stalo 40.000 življenj, bi papeževo oporekanje terjalo po njegovem mnenju vsaj 200.000 nedolžnih življenj. Teh pa ni bil pripravljen žrtvovati; politiki, generali in diktatorji se lahko igrajo s človeškimi življenji – papež pa se ne more.[8]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]
- Michael Phayer: Pius XII: The Holocaust and the Cold War. 59, Indiana University Press, Bloomington & Indianapolis 2008.[9] ISBN 978-0-253-34930-9
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- v angleščini:
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 Jan de Jong — 2009.
- ↑ 3,0 3,1 The Righteous Among the Nations Database
- ↑ Theodor Innitzer (1875-1955) je postal 1911 predavatelj za novo zavezo na Dunajski univerzi, 1929/30 Sozialminister, 1932 dunajski nadškof, 1933 kardinal
- ↑ M. Phayer. Pius XII: The Holocaust and the Cold War. str. 59.
- ↑ M. Phayer. Pius XII: The Holocaust and the Cold War. str. 54.
- ↑ M. Phayer. Pius XII: The Holocaust and the Cold War. str. 55.
- ↑ [1][mrtva povezava][mrtva povezava]NEVER AGAIN AN EXAMINATION OF CATHOLIC-JEWISH RELATIONS IN LIGHT OF THE HOLOCAUST (Trevor Fleck JUPS Senior Thesis Georgetown University April 1, 2006 ). Accessed: 30 November 2012.
- ↑ [2]