Papež Leon I.
| Sveti Leon I. Veliki | |
|---|---|
 Papež Leon I. Veliki |
|
| Pričetek papeževanja | 29. september 440 |
| Konec papeževanja | 10. november 461 |
| Predhodnik | Sikst III. |
| Naslednik | Hilarij |
| Redovi | |
| Rank | 45. papež |
| Osebni podatki | |
| Rojen | okrog 400 Toskana, Italija Zahodnorimsko cesarstvo |
| Umrl | 10. november 461 Rim, Rimsko cesarstvo |
| Nacionalnost | Rimljan |
| Stanje svetosti | |
| Dan svetnika | 10. november |
| Svetnik v | anglikanska skupnost Pravoslavna cerkev Luteranci rimskokatoliška Cerkev |
| Kanonizacija | razglašalec predtridentinsko obdobje |
| Zavetnik | glasbeniki, pevci, organisti |
| Drugi papeži in antipapeži z imenom Leon | |
Leon Veliki ali Leon I., [1] je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 400 Toskana, (Italija) † 10. november 461, Rim, Zahodnorimsko cesarstvo; svetnik in cerkveni učitelj; god 10. november.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Po smrti papeža Siksta III. sta rimsko ljudstvo in kler za novega papeža izvolila arhidiakona Leona, ki pa se je takrat nahajal na mirovni misiji v Galiji. Po vrnitvi v Rim je 29. septembra 440 prejel škofovsko posvečenje. Njegov pontifikat je trajal do 10. novembra 461, ko je umrl.
Poudarjal je pomen papeža kot Petrovega naslednika. Ohranjenih je 173 pisem; od tega jih je 143 napisal Leon sam, 30 pisem pa je bilo poslanih njemu. Tako v pismih kot v pridigah (ohranjenih je 97) si je prizadeval za pravovernost, spodbujal vernike h krščanskemu življenju. Posebej je poznan njegov Tomus ad Flavianum v katerem je poudaril, da sta v Kristusu združeni dve naravi (človeška in Božja). To njegovo pismo je bilo sprejeto na ekumenskemkem koncilu v Kalcedonu leta 451.
[uredi] Pogodba z Atilom
Leta 452 se je kot vodja odposlanstva pogodil z Atilom. V zameno za plačilo davka je hunski vladar pustil Italijo nedotaknjeno in se vrnil čez Alpe z vso svojo vojsko.
[uredi] Smrt in češčenje
Leon je tudi svetnik in cerkveni učitelj. Je zavetnik glasbenikov, pevcev in organistov.
[uredi] God
Rimskokatoliška Cerkev, anglikanska skupnost in luteranci 10. november, pravoslavne Cerkve pa 18. februar.
[uredi] Viri
- B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
- M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
- Britannica-Hungarica, Világenciklopédia I, Magyar világkiadó Budapest 1994. (Tizenötödik kiadás 1994, by Encyclopaedia Britannica, Inc. Chicago-Auckland-London-Madrid-Manila-Párizs-Róma-Sydney-Szöul-Tokió-Toronto)
- F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
- C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
- C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
- A. Ender: Die Geschichte der Katholischen Kirche, Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
- A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
- Gy. Goyau: A pápaság egyetemes története. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. (232 oldal).
- J. Holzer: Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen. Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten 1979, 1. Auflage.
- Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
- Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
- J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922.
- Missale Romanum ex decreto sacros. concilii Tridentini restitutum S. Pii V. jussu editum. Editio decima. F. Pustet; Ratisbonae, Neo Eboraci et Cincinatii 1876.
- Révai nagy lexikona I-XXI. Révai testvérek irodalmi intézet részvénytársaság, Budapest 1910-1935.
- F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
- M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
- M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
[uredi] Opombe
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Papež Leon I. |
| Nazivi Rimskokatoliške cerkve | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Sikst III. |
Papež 440-461 |
Naslednik: Hilarij |
|
|||||||||||
 |
Ta biografski članek o svetniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
 |
Ta biografski članek o verski osebnosti je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
