Papež Evtihijan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Evtihijan mučenec
Eutychian.jpg
Papež Evtihijan
Pričetek papeževanja 4. januar 275
Konec papeževanja 7. december 283
Predhodnik Feliks I.
Naslednik Gaj
Zaporedje 27. papež
Osebni podatki
Rojen okoli 200 n. št.
Luni, (
Toskana, Italija, Rimsko cesarstvo)
Umrl 7. december 283
Rim (
Italija, Rimsko cesarstvo)
Etničnost-nacionalnost Rimljan
Svetništvo
God 7. december
Častijo ga Anglikanska cerkev
Pravoslavna cerkev
Luteranci
Rimskokatoliška cerkev


Sveti Evtihijan, papež (in mučenec glej: Ocena) , [1] Rimskokatoliške cerkve, * okoli 200 n. št. Luni, (Toskana, Italija, Rimsko cesarstvo); † 7. december 283, Rim (Italija, Rimsko cesarstvo). V Rimskokatoliški cerkvi god 7. december.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Evtihijan je bil papež, za katerega "Annuario Pontificio" (2003) pravi, da je vodil Cerkev od 4. januarja 275 do 7. decembra 283. Njegov izvirni epitaf je najden na njegovem grobu v Kalistovih katakombah: ΕΥΤΥΗΙΑΝΟΣ ΕΠΙς (Eutyhianos epis/kopos/ = Evtihijan škof). On je lastnoročno pokopal 324 mučencev.

V njegovem času se je Cerkev lahko nemoteno širila in utrjevala. Vedno več poganov je vstopalo med kristjane in zato so za časna njegovega vladanja gradili nove cerkve, stare pa večali in širili. O tem razcvetu pričajo tudi tedanje povečave in olepšave katakomb.[2]

Določbe[uredi | uredi kodo]

  • Papež Evtihijan se je že od izvolitve naprej trudil za poenotenje svete maše.
  • Izročilo pravi, da je uvedel blagoslov grozdja, fižola in žita na oltarju.
  • Obenem je določil, da naj mučence pokopljejo v šklatni dalmatiki, ki je bila podobna cesarjevemu oblačilu. Iz tega se je pozneje razvilo oblačilo za diakona.
  • Zahteval je tudi, naj ga obvestijo o pokopu slehernega mučenca.[3]
  • Prepovedal je sklepanje zakona med kristjani in pogani.
  • Prepovedal je pijancem obhajilo vse dotlej, dokler se ne bi popravili. Baronij (Baronius) pravi, da je vse to določil zaradi nasprotovanja krivoverskemu manihejskemu učenju. [4]

Smrt in češčenje[uredi | uredi kodo]

Njegov god je 7. decembra. Papež Evtihijan je pokopan v Kalistovih katakombah v Rimu. Njegov izvirni epitaf je najden na njegovem grobu v Kalistovih katakombah, z napisom v grščini.

Ocena[uredi | uredi kodo]

  • Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je on uvedel blagoslov grozdja in fižola, češ da je to iz poznejšega časa.
  • Dvomijo tudi, da je on sam pokopal lastnoročno 324 mučencev.
  • Nekateri imajo pomisleke o tem, da je umrl mučeniške smrti. Po smrti cesarja Avrelijana leta 275 namreč ni zabeleženo preganjanje kristjanov.
  • Negotov je tudi čas njegovega vladanja. Liber Pontificalis mu pripisuje 8 let in 11 mesecev, torej od 275 do 283. Zgodovinar Evzebij pa po drugi strani pravi, da je njegovo vladanje bilo dolgo le 10 mesecev.
  • Njegov god nekateri viri dajejo na 7., drugi na 8. december; tudi smrtni dan je pri enih 7., pri drugih pa 8. december. Najbolj nenavadno pa je dejstvo, da precej virov, ki navaja njegov smrtni dan 7. decembra, omenja god na 8. decembra.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Evtih – ευτιχος grško pomeni isto kot latinska beseda felix, tj. srečen oziroma tisti, ki osrečuje, osrečujoči; slovenimo s Srečko
  2. ^ M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., str. 29.
  3. ^ "St. Eutychian 275-283 AD". Defending the Faith. Pridobljeno dne 2012-7-3. 
  4. ^ F. Chobot. A pápák története. str. 49. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljublja]], IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: A. Franzen: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledano in dopolnjena izdaja).
  • B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • A. Schütz, Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
  • C. L. Dedek: Szentek élete, különös tekintettel a magyar szenekre és azokra, kik Magyarországban ősrégi időktől fogva kiváló tiszteletnek örvendenek, valamint a különböző védőszentekre. Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Feliks I.
Rimski škof
Papež

275–283
Naslednik: 
Gaj