Papež Pavel I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sveti Pavel I. 
Portret
Škofija29. april 757 (izvoljen)
Začetek papeževanja29. maj 757 (posvečen)
Konec papeževanja28. junij 767
PredhodnikŠtefan II.
NaslednikŠtefan III.
NasprotnikTeofilakt (samo poskus)
Redovi
Položaj93. papež
Osebni podatki
Rojstvo700[1]
Rim[2]
Smrt28. junij 767[3][1]
Rim
PokopanCerkev sv. Petra v Rimu
NarodnostGrk
Staršioče Konstantin
Svetništvo
God28. junij
Svetnik vrimskokatoliška Cerkev
pravoslavne Cerkve
anglikanska skupnost
luteranci
Kanonizacijapredtridentinsko obdobje
Drugi papeži z imenom Pavel
Catholic-hierarchy.org

Pavel I., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 700 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 28. junij 767, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Po smrti Štefana II. (imenovan tudi Štefan III.) je nastal boj za papeški sedež. Tragično je, da se je to godilo ravno po pontifikatu tistega papeža, ki je po svoji požrtvovalnosti pridobil Rimljanom svobodo in čast, ko je s pomočjo Frankov staroselcem zagotovil mir, ko je onemogočil njihova stara sovražnika in zatiralca – Bizantince-Grke in Langobarde. Resnici na ljubo se je večina volivcev odločila po Štefanovi želji za njegovega starejšega brata - diakona Pavla, ki je najbolj poznal njegova dela in načrte in so tako upali, da jih bo on pač najlažje nadaljeval.

Njun oče se je imenoval Konstantin. Nekateri zgodovinarji menijo, da je njun oče (in potemtakem tudi onadva) izhajal iz rimske plemiške družine Orsinijevih.[4]

Nevarnost protipapeža[uredi | uredi kodo]

Neznatna manjšina pa je hotela vriniti na Petrov sedež arhidiakona Teofilakta (Theophilactus). Le veliki bistroumnosti in diplomatskim sposobnostim novoizvoljenega papeža gre zahvala, da se to ni zgodilo. Teofilakt je tako ostal v papeški službi; tako je sodeloval na sinodi v Frankfurtu let 794 kot eden izmed delegatov.[5][6]

Smrt in češčenje[uredi | uredi kodo]

Pečat papeža Pavla I. z grškim napisom: ΠΑΥΛΟΥ (Paulou tj. "Pavlov, od Pavla")

Papež Pavel I. je umrl v Rimu dne 26. aprila 757. in je pokopan najprej v cerkvi svetega Pavla zunaj obzidja; kmalu pa so njegove ostanke prenesli v cerkev svetega Petra v Vatikanu.

Ohranjen je njegov pečat z grškim napisom: ΠΑΥΛΟΥ (Paulou tj. "Pavlov, od Pavla").

Njegov god obhaja katoliška Cerkev na njegov smrtni dan, dne 26. aprila.

Opombe in viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 BeWeB
  2. http://www.theguardian.com/news/datablog/2013/feb/13/popes-full-list
  3. Enciclopedia dei Papi — 2000.
  4. George L. Williams, Papal Genealogy (London 2004).
  5. F. Chobot. A pápák története. str. 124.
  6. »Paul I. A.D. 757-767«. Platina's Liber Pontificalis. Pridobljeno 29. marca 2013.[mrtva povezava]

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Štefan II. (III.)
Papež
757–767
Naslednik: 
Štefan III. (IV.)