Papež Leon IV.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sveti Leon IV. OSB
Portret
Škofija27. januar 847 (izvoljen)
Začetek papeževanja10. april 847 (posvečen)
Konec papeževanja17. julij 855
PredhodnikSergij II.
NaslednikBenedikt III.
Redovi
Položaj103. papež
Osebni podatki
Rojstvocca. 790[1]
Rim
Smrt17. julij 855[1][2]
Rim
PokopanCerkev sv. Petra v Rimu
NarodnostItalijan ali Langobard
Staršioče Radvald (ali: Radoald)
Prejšnji položajkardinal- duhovnik v cerkvi Santi Quattro Coronati, Rim
Svetništvo
God17. julij
Svetnik vanglikanska skupnost
Pravoslavna cerkev
Luteranci
rimskokatoliška Cerkev
Kanonizacijapredtridentinsko obdobje
Drugi papeži z imenom Leon
Catholic-hierarchy.org

Leon IV., papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 17. julij 855 Rim ( Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Raffaelo Santi (1514): Požar v Borgu (Palazzi Pontifici Vatikan)

V času, v katerem je bilo malo velikih mož, bilo pa je veliko nevarnosti, so Rimljani povzdignili na sedež svetega Petra najbolj dostojnega, Leona, sina Rimljana Radualda, kardinala-duhovnika pri cerkvi Štirih svetih kronanih mučencev v Rimu. Izvolitev je bila soglasna; zaradi izrednih razmer je ni mogel takoj sprejeti cesarjeve odobritve; tako so ga čez tri mesece posvetili, ne da bi počakali na cesarjevo privolitev. Leonova prva skrb je bila obnova bazilik svetega Petra in Pavla, ki so ju izropali muslimanski Saraceni. Svetega Petra je opasal s trdnjavo; ker je tisti del opustošil požar, je celotno četrt zavaroval z mestnim obzidjem, ki je zato dobila ime Urbs Leonina (Leonovo mesto). Da bi preprečil podobne nevarnosti, je utrdil meste Ostia, Centumcellae (Civita Vecchia), Horta in Ameria. Sklenil je zvezo z Neapeljci , Gaetci in Amalfejci, Ko so Saraceni 849 oblegali Ostijo, je papež hitel k zavezniškim vojaškim enotam, jih spodbujal ter na dan bitke obhajal. Mohamedanci so resnično pretrpeli uničujoč poraz, kar so vsi imeli za Božji čudež. [3]

Podobno mu pripisujejo, da je na njegovo molitev prenehal uničujoči požar v Borgu- kakor tudi več drugih čudežev.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Leon je umrl 17. julija 855 v Rimu. Njegov god je 17. julija.

Pokopan je v Baziliki svetega Petra v Vatikanu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Enciclopedia dei Papi — 2000.
  2. BeWeB
  3. F. Chobot. A pápák története. str. 142.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • Mann, Horace K., The Lives of the Popes in the Early Middle Ages, Vol. II: The Popes During the Carolingian Empire, 795–858 (1906)
  • De Cormenin, Louis Marie; Gihon, James L., A Complete History of the Popes of Rome, from Saint Peter, the First Bishop to Pius the Ninth (1857)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Sergij II.
Papež
847–855
Naslednik: 
Benedikt III.