Papež Kornelij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Kornelij mučenec
Heiliger Cornelius.jpg
Papež Korneilj
Pričetek papeževanja 6. marec 251
Konec papeževanja junij 253
Predhodnik Fabijan
Naslednik Lucij I.
Nasprotnik Novacijan (251- 258)
Zaporedje 21. papež
Osebni podatki
Rojen okoli 180 n. št.
Rim
(Italija, Rimsko cesarstvo)
Umrl junij 253
Centumcellae (Civitavecchia
Italija, Rimsko cesarstvo,)
Etničnost-nacionalnost Rimljan
Starši oče Kastin (Castinus)
Svetništvo
God 16. september
Častijo ga Anglikanska cerkev
Pravoslavna cerkev
Luteranci
Rimskokatoliška cerkev


Sveti Kornelij , papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * okoli 180 n. št., Rim (Italija, Rimsko cesarstvo); † junij 253, Centumcellae (Civitavecchia, Italija, Rimsko cesarstvo).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Izvolitev šele po letu dni[uredi | uredi kodo]

Rimskega duhovnika Kornelija so zaradi hudega Decijevega preganjanja lahko izvolili za papeža šele dobro leto po Fabijanovi smrti.

Spor glede sprejema skesanih odpadnikov[uredi | uredi kodo]

Po preganjanju je v Cerkvi nastal hud spor, kaj storiti s tistimi, ki so navidezno ali pa dejansko odpadli od krščanstva: ali naj jih zaradi velikega števila po kratki pokori spet sprejmejo v Cerkev, ali naj delajo dolgotrajno pokoro, kot je bilo takrat v navadi. Kornelij se je odločil za milejšo obliko, pri čemer ga je podprl vplivni škof iz Kartagine sveti Ciprijan. Ta mu je pisal: »Ne bi bilo prav in očetovska ljubezen ne dopušča, da bi trkajočim Cerkev zaprli ter žalujočim in prosečim pomoč zveličavnega upanja odrekli.« Kornelijevo ravnanje je potrdila tudi škofijska sinoda v Rimu leta 251, še posebej zaradi tega, ker je Cerkvi grozilo novo preganjanje.[1]

Smrt in češčenje[uredi | uredi kodo]

Decijev naslednik Trebonij Gal (251-253) je kmalu po Decijevem (249-251) preganjanju kristjanov sprožil novo preganjanje, v katerem je mučeniške smrti umrl tudi papež Kornelij. Mučenca Kornelija se Cerkev spominja skupaj s sv. Ciprijanom 16. septembra.[2]

Njegovo ime do danes navajamo pri sveti maši v Prvem rimskem kanonu skupaj z njegovim afriškim prijateljem in sodelavcem škofom Ciprijanom, ki je tudi pretrpel mučeništvo nekaj let pozneje.

Galerija slik[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 26s. 
  2. ^ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 27. 
  3. ^ C. L. Dedek. Szentek élete II. str. 207. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, Gebr. Carl&Nicolaus Benziger, Einsiedeln-NewYork-Cincinati-St.Louis 1883, 2. izdaja.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po:Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, 2. izdaja).
  • C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
  • C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, Prevedel v madžarščino A. Karl. Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
  • B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • I. Diós: A szentek élete, Szent István Társulat, Budapest 1984.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Fabijan
Rimski škof
Papež

251–253
Naslednik: 
Lucij I.