Papež Štefan IV.
| papež Štefan IV. | |
|---|---|
.jpg) Papež Štefan IV. (tudi V.) | |
| Škofija | 16. junij 816 (izvoljen) |
| Začetek papeževanja | 22. junij 816 (posvečen) |
| Konec papeževanja | 24. januar 817 |
| Predhodnik | Leon III. |
| Naslednik | Pashal I. |
| Redovi | |
| Položaj | 97. papež |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | cca. 770 Rim, Papeška država |
| Smrt | 24. januar 817[1] Rim, Papeška država |
| Pokopan | Bazilika sv. Petra, Vatikan |
| Narodnost | Italijan |
| Starši | oče: Marin (Marinus) Colonna |
| Drugi papeži z imenom Štefan Catholic-hierarchy.org | |
Štefan IV., imenovan tudi Štefan V., papež, * okrog 770 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo), † 24. januar 817 Rim ( Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
Takoj, ko so končali pogrebne obrede za Leonom III. , so izvolili za papeža diakona Štefana, plemenitega sina Marina (Marinus) Colonna. Njegovo ime pomeni venec[2]. Že v mladosti je vstopil v cerkveno službo za časa Hadrijana I.. Leon III. ga je posvetil za diakona. Šolal se je v znameniti Lateranski šoli, kjer je prejem znanstveno in nravno vzgojo v duhu rimskega izročila.
Obnova prijateljstva[uredi | uredi kodo]
Na prestolu frankovske države je že poldrugo leto sedel Ludvik Pobožni (814-840), ki ga je »spodbudila srčna dobrota, da je izročil oblast v roke svojih svetovalcev; ni pa imel srečne roke pri izbiri ter je tako postal orodje njih in njihovih strank.« Ludvik si je želel cesarske krone, ki bi mu jo mogel položiti na glavo seveda le papež. V Leonovem času pa – verjetno v svesti si svoje neznačajnosti – se ni podal v Rim; prek istega poslanstva pa, ki mu je prineslo novico o izvolitvi Štefana IV., je zaprosil papeža, naj pride v Reims ter ga krona za cesarja.
Štefan se je strinjal s predlogom. Najprej je prepričal Rimljane, da so prisegli zvestobo frankovskim vladarjem ter se podal na pot. Ludvika je v Reimsu kronal za sveto-rimskega cesarja s krono rimskih cesarjev in ga tudi mazilil. Obnovila sta pogodbo prijateljstva, ki je bila sklenjena že za časa Pipina. Sklenila sta tudi za obe strani ugodno pogodbo: Ludvik je s prisego zagotovil rimski Cerkvi njene pravice ter pomilostil žaljivce Štefanovega predhodnika Leona , ki so se smeli vrniti iz izgnanstva skupaj s papežem Štefanom. Papež pa je cesarju obljubil, da bo z naklonjenostjo podpiral blaginjo države in pustil vladarju proste roko pri njenem vodenju. [3]
Dela[uredi | uredi kodo]
Ko je bival na Frankovskem, je podelil palij škofu Teodulfu Orleanskemu, enemu glavnih vladarjevih svetovalcev. [4]
Smrt in češčenje[uredi | uredi kodo]
Štefan ni mogel uresničiti dogovorjenega, ker je po vrnitvi v Rim že 25. januarja 817 umrl. Pokopan je v Baziliki sv. Petra v Vatikanu.
Kljub kratkotrajnemu pontifikatu je bil po mnenju zgodovinarjev zelo pomemben papež, ker je prispeval k zbližanju papeštva in vedno močnejšega Frankovskega kraljestva, kar je prišlo še bolj do izraza za časa njegovega naslednika Pashala I..
Njegov god je v katoliški Cerkvi 24. januarja.
Opombe in viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Enciclopedia dei Papi — 2000.
- ↑ στεφάνος (stefanos) pomeni grško venec
- ↑ F. Chobot. A pápák története. str. 138.
- ↑ »Pope Stephen III (IV)«. Kevin Knight. Pridobljeno 31. maja 2013.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Catholic Encyclopedia New Advent: Pope Stephen IV (V) 816-17
- History of the Popes, Stephen IV (V) AD 816-817
| Nazivi Rimskokatoliške cerkve | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Leon III. |
Papež 816–817 |
Naslednik: Pashal I. |
