Knez

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. Fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za predstojnika večje plemenske ali ozemlje enote, tudi nekdanji ruski plemiški naziv, ki nekako odgovarja kraljeviču ali vojvodi, čeprav ne v celoti.

Zgodovinski pregled[uredi | uredi kodo]

Izvirno so s knezom označevali vodjo plemena. Kasneje z razvojem fevdalizma je postal naziv za vladarja države (княжество (knjažestvo) - kneževina ali vojvodina), na primer Kijevska Rusija. Pomen se je skozi zgodovino spreminjal.

Knez je splošnoslovansko poimenovanje in je po prevladujočem mnenju nastalo iz gotske besede kuniggs, ki je pomenila 'kralj'. V staroslovenski dobi je bil položaj kneza deden v enem rodu, znotraj njega pa verjetno volilen. Po vključitvi v Zahodno cesarstvo (845) je karantanske kneze verjetno sprva postavljal kralj, od konca 11. stol ali začetku 12. stol. pa je postal položaj deden, ustoličenje pa obred za prenos oblasti. Medtem ko je piomenovanje knez prvotno ustrezalo latinski besedi dux (vojvoda), je pozneje prešlo na novega pokrajinskega predstojnika (mejnega) grofa ali na grofa sploh; na to kažejo tudi krajevna imena, npr.: Grafenbrunn (Knežak). Po oblikovanju dežel je njihov vladar veljal za deželnega kneza. Poimenovanje knez pa je od konca srednjega veka lahko pomenilo visokega plemiča cerkvenega (knezoškof) ali svetnega stanu kot npr. od srede 17. stol. knezi Auersperg. Če je bil knez osebno podrejen cesarskemu sodišču, je bil neposredni državni knez (Celjski grofje od 1436).[1] Razlikujemo starejši in mlajši državni knežji stan; zadnji je nastal med vladavino Staufovcev, leta 1231 prvič imenovanih kot 'deželni gospodje' (domini terrae). V zlati buli (1356) so bili volilni knezi potrjeni kot posebna skupina znotraj knezov, s posebnimi pravicami.[2]

Razvoj besede[uredi | uredi kodo]

Beseda knez, ki je k nam prišla v uporabo v 16. stoletju izhaja iz starocerkvenoslovanske besede къnędzь 'knez', hrvaško knêz, rusko князь 'knez', češko kněz 'duhovnik', praslovanska beseda *къnęgь je izposojena iz pragermanske besede *kuningaz 'kralj, vodja plemena'. Pragermanska beseda je s pripono *-inga-/-unga-, ki je označevala izvor ali pripadnost, izpeljana iz pragermanskega korena *kunja- '(plemeniti) rod' in je prvotno nekako pomenila 'plemenitaš, človek iz rodu'.[3][4]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga
  2. ^ Veliki splošni leksikon (2006). Knjiga 9. Ljubljana:DZS.
  3. ^ Snoj, M. (2003). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba Modrijan.
  4. ^ Duden »Etymologie«: Herkunftswörterbuch der deutschen Sprache. 2., völlig neu bearb. u. erw. Aufl./von Günther Drosdowski. Mannheim; Wien; Zürich: Dudenverl., 1989 (Der Duden; Bd. 7).