Begunec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Begunec je oseba ki (z)beži pred nevarnostjo, preganjanjem ali neprijetnostjo zaradi političnih, religioznih ali rasnih razlogov iz svoje domovine.

Sodobna zgodovina beguncev v Evropi[uredi | uredi kodo]

Begunce je poznala Evropa skoraj v vseh časih. V 20. st. je problem beguncev dobil izjemne razsežnosti. V letih 1890-1919 je pred Turki zbežalo okoli milijon Armencev, po letu 1917 je okoli 1,5 milijona Rusov zbežalo v zahodnoevropske države. Po drugi svetovni vojni je bilo okoli 15 milijonov Nemcev izgnanih z nekdanjih nemških območij na vzhodu in jugovzhodu Evrope. Okoli pol milijona Karelijcev je konec 2. sv. vojne pred sovjetsko zasedbo zbežalo na Finsko. Iz Madžarske je po spodleteli vstaji leta 1956 v Avstrijo prebegnilo okoli 160.000 oseb. V 90. letih 20.st. so valove beguncev povzročili vojni spopadi v bivši Jugoslaviji.

V okviru Organizacije združenih narodov se s problemi beguncev ukvarja UNHCR (Visoki komisariat Združenih naraodov za begunce). Po podatkih UNHCR je bilo leta 1991 po vsem svetu okoli 17 milijonov beguncev, k tem številu pa potrebno prišteti prav toliko migrantov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Veliki splošni leksikon; knjiga 2, DZS, Ljubljana, 2006