Bitka za Stalingrad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bitka za Stalingrad
Del vzhodne fronte v drugi svetovni vojni
Datum 21. avgust 1942 – 2. februar 1943
Prizorišče Stalingrad, ZSSR
Rezultat Sovjeti zmagajo
Udeleženci
Zastava Tretjega rajha Tretji rajh
Flag of Romania.png Kraljevina Romunija
Zastava Kraljevine Italije Kraljevina Italija
Flag of Hungary (1920–1946).svg Kraljevina Madžarska
Flag of Independent State of Croatia.svg Hrvaška
Flag of the Soviet Union Sovjetska zveza
Poveljniki
Zastava Tretjega rajha Adolf Hitler
Zastava Tretjega rajha Friedrich Paulus
Zastava Tretjega rajha Erich von Manstein
Zastava Tretjega rajha Hermann Hoth
Zastava Tretjega rajha Wolfram von Richthofen
Flag of Romania.png Petre Dumitrescu
Flag of Romania.png Constantin Constantinescu-Claps
Zastava Kraljevine Italije Italo Gariboldi
Flag of Hungary (1920–1946).svg Gusztáv Jány
Flag of Independent State of Croatia.svg Viktor Pavičić
Flag of the Soviet Union Stalin
Flag of the Soviet Union Vasilij Čujkov
Flag of the Soviet Union Aleksander Vasiljevski
Flag of the Soviet Union Georgij Žukov
Flag of the Soviet Union Semjon Timošenko
Flag of the Soviet Union Nikita Hruščov
Flag of the Soviet Union Konstantin Rokosovski
Flag of the Soviet Union Rodjon Malinovski
Flag of the Soviet Union Andrej Jerjomenko
Moč
približno 850,000 vojakov približno 1,700,000 vojakov
Žrtve
ok. 740,000 mrtvih ali ranjenih

110,000 ujetih

ok. 750,000 mrtvih, poškodovanih ali ujetih,
več kot 40,000 mrtvih civilistov

Bitka za Stalingrad ali stalingrajska bitka (nemško Schlacht von Stalingrad, rusko Сталинградская битва) je bila ena od bitk druge svetovne vojne. V njej je pomenila glavni preobrat in ima sloves najbolj krvave bitke v zgodovini. Nemci so napadli Stalingrad, da bi prišli za hrbet dobro branjeni Moskvi, kjer se je njihovo napredovanje ustavilo.

Leta 1942 je 6. nemška armada pod poveljstvom generala Friedricha Paulusa prišla v krog Stalingrada. V prvih mesecih so se uspešno bojevali, vendar jim je začelo zmanjkovati hrane in streliva, kar so Rusi izkoristili v svoj prid. Nemci so do novembra zavzeli skoraj celoten Stalingrad, ostalo je še nekaj postojank ob Volgi. Za zavzetje teh mest so poslali v boj vse razporožljive enote, tako da so bili boki slabo branjeni (na njih so Nemci postavili Romune). Stalin je čakal na november in takrat so Rusi sprožili velik napad, cca 1 milijon ruskih vojakov (proti 250.000 Nemcem), proti bokom in poteptali obrambo. Sredi novembra so obkolili Nemce v Stalingradu. Nemci so se komaj branili, zalog pa jim ni mogla dostaviti niti Luftwaffe. Führer Adolf Hitler je zahteval boj do konca in ni dovolil predaje. Tudi 4. armadi pod poveljstvom feldmaršala Ericha von Mansteina ni uspelo rešiti položaja. 30. januarja je Hitler Paulusa povišal v feldmaršala z jasnim namigom: noben nemški maršal se v zgodovini še ni predal. Vendar se je Paulus predal že naslednji dan.

Zaradi izjemnih zaslug med vojno je bilo mesto odlikovano z nazivom mesto heroj.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]