Migracije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Migracije[1] oziroma selitve so kompleksen globalen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu. Države so tako lahko izvor migracij, prehodni cilji potovanja ali mesto priselitve, po navadi celo vse troje hkrati.[2]

Skozi stoletja se je kljub raznovrstnim oviram[3] na milijone ljudi (pre)selilo v druge kraje,[4] saj človek pozitivno vrednoti gibanje, spreminjanje geografskega in družbenega okolja[5] ter tako poskuša najti zase in svoje bližnje boljše kraje za življenje.

Pojem migracija se deli na izselitev oziroma emigracijo ter priselitev oziroma imigracijo; takšna gibanja so lahko notranja ali mednarodna.[6] V primeru Slovenije, in sicer v obdobju nekdanje Jugoslavije, je šlo v večji meri za notranje migracije, saj so migranti prihajali večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije.[7]

Vzroki za migracije[uredi | uredi kodo]

Teoretična razglabljanja o vzrokih za migracije najpogosteje izhajajo iz teorije o dejavnikih odbijanja in privlačevanja (push-pull teorija), čeprav ti dejavniki ne morejo pojasniti, zakaj se nekateri posamezniki iz določenega okolja odselijo, drugi pa ne. Različne subjektivne dejavnike lahko razdelimo na racionalne in emocionalne, upoštevati pa je treba tudi socialno-psihološke osebnostne lastnosti posameznikov.[8]

Klinar[9] je vzroke oziroma motive migracij razdelil v tri velike skupine. Najprej omenja ekonomske in demografske vzroke, pod čimer razume reševanje eksistence, izboljšanje ekonomskega položaja, prenaseljenost itd. Nadaljuje s političnimi in vojaškimi vzroki, in sicer predvsem v smislu prisilnega preseljevanja, na zadnje pa omenja osebne in družinske vzroke, ki so najbolj raznovrstni (na primer možnost pridobitve izobrazbe).

V novejših mednarodnih priporočilih za statistiko selitev, kot na primer priporočilo Združenih narodov, je po navadi podana tipologija vzrokov selitev na podlagi izobraževanja oziroma usposabljanja (študij v državi, usposabljanje za delo), zaposlitve (začasna ali sezonska, v mednarodnih organizacijah), združitve oziroma formiranja družine (najbližji sorodniki priseljenca, ki že prebiva v državi; zakonec, otroci, partner), dovoljene naselitve v okviru kvot, ki jih dovolijo posamezne države, dovoljene naselitve na podlagi meddržavnih sporazumov in humanitarnih razlogov (begunci, iskalci azila ali začasnega zatočišča).[10]

Definicija (mednarodnih) migracij in migranta[uredi | uredi kodo]

Definicijo (mednarodnih) migracij lahko najdemo v Resoluciji o imigracijski politiki Republike Slovenije, in sicer:

»(Mednarodne) migracije[11] se pojavljajo večinoma v treh oblikah: kot regularne, svobodne migracije posameznikov, ki po lastni volji in v okviru obstoječih zakonov spremenijo državo svojega prebivališča; kot prisilne migracije, ko ljudje bežijo bodisi kot posamezniki v strahu pred preganjanjem ali množično zaradi strahu pred kolektivnimi kršitvami človekovih pravic ali humanitarnega prava ter drugimi okoliščinami, ki jih povzročajo različni konflikti in katastrofe; ter kot nezakonite migracije, ki zadevajo prepovedane prehode meja in nedovoljeno bivanje v tuji državi.«[12]

Definicije podajajo različne opredelitve o tem, koga lahko prištevamo med migrante.[13] Najbolj pogosto se jih opredeljuje kot migrante na podlagi:[14]

  •  »države rojstva;
  • državljanstva;
  • zadnje države bivanja;
  • časa odsotnosti od rojstnega kraja ali zadnjega kraja bivanja;
  • namena bivanja (tip vize).«[15]

Združeni narodi[16] definirajo migranta kot »vsako osebo, ki spremeni svojo običajno državo bivanja« in pri tem spremeni stalno ali začasno bivališče; tako med drugim turisti in osebe na poslovnem potovanju niso del statistik mednarodnih migracij. Različne države uporabljajo različna merila za opredelitev migrantov. Populacijo priseljencev se lahko preprosto enači s številom tujcev, in sicer glede na državo rojstva ali državljanstvo. Kriterij opredeljevanja priseljencev se pogosteje uporablja glede na državo rojstva, saj državljanstvo lahko spremeniš, kraj rojstva pa vsaj legalno ne.[17]

Vpliv globalizacije[uredi | uredi kodo]

Na migracije je vplivala predvsem globalizacija, ki jo lahko v tem kontekstu razumemo kot proces, ki 'krajša' razdalje in zbližuje posameznike ter naredi svet (dozdevno) manjši.[18] Nadalje pomeni ustvarjanje svetovne ekonomije, prepletanje množičnih finančnih tokov in neprestano uvajanje novih tehnologij, zlasti na področju informacij in komunikacij.[19] Vpliv globalizacije pa ni bil enak, kar se izraža v naraščajočih razlikah v standardu življenja in človeški varnosti, ki sta na razpolago ljudem po svetu. Pomemben rezultat teh naraščajočih razlik je bilo povečanje obsega in dometa mednarodnih migracij. Glede na Oddelek Združenih narodov za prebivalstvo je bilo v letu 2005 okoli 200 milijonov mednarodnih migrantov; to je število, ki ustreza številu prebivalcev pete največje države na svetu, Brazilije. Omenjeno število je dva krat tolikšno, kot je bilo ocenjeno leta 1980. Migrante lahko danes najdemo v skoraj vseh delih sveta, pri čemer se nekateri selijo znotraj lastne regije, drugi pa potujejo iz enega konca sveta na drugega. Skoraj polovica migrantov so ženske, pri čemer jih vedno večji delež potuje samostojno.[20]

Vloga migracij v današnjem času[uredi | uredi kodo]

V današnjem času igrajo mednarodne migracije pomembno vlogo v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih zadevah. Denar, ki ga zaslužijo migranti v tujini, pogosto nakazujejo sorodnikom iz države preselitve. V velikem številu držav v razvoju takšna nakazila migrantov iz tujine predstavljajo celo bolj pomemben vir prihodkov kot uradna razvojna pomoč ali tuje neposredne investicije. Dandanes migranti tudi niso več zaposleni samo v poklicih, ki jih domačini ne želijo opravljati, ampak so vključeni prav tako v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, kot so deficitarni poklici.[21] V določenih državah so javne storitve in celotni sektorji gospodarstva izjemno odvisni od migrantov, saj bi bilo brez njih težko zagotoviti nemoteno delovanje teh sektorjev.[22]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Omenjeni prispevek se dotika predvsem pojma mednarodnih migrantov, in sicer tistih posameznikov, ki se iz različnih razlogov odselijo iz določenega kraja bivanja.
  2. ^ IOM – International Organization for Migration. 2005. World Migration: Costs and Benefits of International Migration. Report 2005, str. 13. Dostopno prek: http://www.iom.md/materials/10_iom_wmr2005.pdf (8. avgust 2008).
  3. ^ Avtorja Özden in Schiff imata v mislih fizične, kulturne in ekonomske ovire.
  4. ^ Özden, Çaḡlar in Maurice Schiff, ur. 2007. International Migration, Economic Development & Policy, str. 1. Washington: The World Bank in Palgrave Macmillian.
  5. ^ Klinar, Peter (1974). "Mednarodne migracije". Teorija in praksa 11 (4): 383–392. 
  6. ^ Komac, Miran in Mojca Medvešek, ur. 2006. Percepcije slovenske integracijske politike: zaključno poročilo, str. 233. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
  7. ^ Komac, Miran in Mojca Medvešek, ur. 2005. Percepcije slovenske integracijske politike: zaključno poročilo, str. 641, 2. natis. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
  8. ^ Klinar, Peter. 1976. Mednarodne migracije : sociološki vidiki mednarodnih migracij v luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi, str. 26. Maribor: Obzorja.
  9. ^ Klinar, Peter. 1976. Mednarodne migracije : sociološki vidiki mednarodnih migracij v luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi, str. 27–30. Maribor: Obzorja.
  10. ^ Združeni narodi. 1998. Recommendations on Statistics of International Migration, str. 33-34. New York: Združeni narodi.
  11. ^ Sem ne sodijo dnevne migracije, poslovna potovanja in turistična potovanja. Dnevne migracije nastanejo med delovnim mestom in stanovanjem. Do teh migracij pride zaradi prostorne koncentracije delovnih mest in razpršenosti stanovanj delavcev. Statistično gledano po navadi spadajo med dnevne migracije le tiste, pri katerih človek ob prihodu na delo zapusti svojo občino v kateri stanuje.
  12. ^ Povzeto po: Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije (ReIPRS), 3. poglavje. Ur. l. RS 40/1999. Dostopno prek: http://www.uradni-list.si/1/content?id=19938 (16. avgust 2008).
  13. ^ Na tem mestu je smiselno definirati pojme migrant, emigrant in imigrant. Slovar slovenskega knjižnega jezika (Elektronska izdaja, verzija 1.0) opredeljuje migranta kot osebo, ki spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov. Emigranta opredeljuje kot osebo, ki se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; tudi begunec, izseljenec. Imigrant pa je opredeljen preprosto kot priseljenec.
  14. ^ Povzeto po: Parsons, Christopher R. idr. 2007. Quantifying International Migration: A Database of Bilateral Migrant Stocks, str. 19. V International Migration, Economic Development & Policy, ur. Çaḡlar Özden in Maurice Schiff. Washington: The World Bank in Palgrave Macmillian.
  15. ^ Resolucija o imigracijski politiki RS (Ur. l. RS, št. 40/1999) opredeljuje priseljenca glede na definicijo prebivališč(a) oziroma prisotnosti v državi in zunaj nje ter glede na časovno obdobje. Za časovno obdobje šteje eno leto od datuma prijave prebivališča v RS, za tujce na podlagi odobrenega dovoljenja za prebivanje v trajanju najmanj enega leta. Definicija resolucije tako omogoča ločevanje med kratkotrajnimi tujimi priseljenci in rezidenti.
  16. ^ Združeni narodi. 1998. Recommendations on Statistics of International Migration. New York: Združeni narodi.
  17. ^ Parsons, Christopher R. idr. 2007. Quantifying International Migration: A Database of Bilateral Migrant Stocks, str. 20. V International Migration, Economic Development & Policy, ur. Çaḡlar Özden in Maurice Schiff. Washington: The World Bank in Palgrave Macmillian.
  18. ^ Tomlinson, John. 1997. Cultural Globalization and Cultural Imperialism, str. 170. V International Communication and Globalization, ur. Ali Mohammadi. London: Sage.
  19. ^ Barker, Chris. 2001. Cultural Studies: Theory and Practice, str. 113. London: Sage.
  20. ^ GCIM – Global Commission on International Migration. 2005. Migration in an interconnected world: New directions for action. Report 2005, str. 1. Dostopno prek: http://www.gcim.org/attachements/gcim-complete-report-2005.pdf (3. avgust 2008).
  21. ^ Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se med deficitarnimi poklici v Sloveniji že več let pojavljajo poklici v gostinstvu, gradbeništvu (kamor spadajo poleg klasičnih gradbincev tudi monterji različnih profilov, mizarji), kovinarstvu, špediciji, živilski industriji, predvsem mesarji, poleg tega pa še poklici višjih zahtevnosti v medicini, računalništvu in strojništvu. Dostopno prek: http://www.ess.gov.si/SLO/Dejavnost/NovinarskoSredisce/NovinarskeKonference/OSPtuj/15-11-05-2.htm (16. avgust 2008).
  22. ^ GCIM – Global Commission on International Migration. 2005. Migration in an interconnected world: New directions for action. Report 2005, str. 5.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]