Bydgoszcz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bydgoszcz

Zastava

Grb
Bydgoszcz is located in Poljska
Bydgoszcz
Bydgoszcz
Koordinati: 53°7′N 18°0′E / 53.117°N 18°E / 53.117; 18Koordinati: 53°7′N 18°0′E / 53.117°N 18°E / 53.117; 18
Država Zastava Poljske Poljska
Vojvodstvo Zastava Kujavsko-pomorjanskega vojvodstva Kujavsko-pomorjansko
Okrožje mestno okrožje
Ustanovljeno pred 1238
Mestne pravice 1346
Upravljanje
 • Predsednik (župan) Rafał Bruski
 • Predsednik mestnega sveta Roman Jasiakiewicz
Površina
 • Mesto 174,57 km2
Nadmorska višina 60 m
Prebivalstvo (2011)
 • Mesto 363.926
 • Gostota 2.100 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 460.608
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 85-001 to 85-915
Omrežna skupina +48 52
Registracijska oznaka CB
Spletna stran www.bydgoszcz.eu

Bydgoszcz ali Bidgošč (nemško Bromberg, latinsko Bydgostia) je mesto na severnem delu Poljske, ob rekah Brda in Visla. V njem živi 358.029 ljudi (junij 2009) in je osmo največje mesto na Poljskem. Z mestom Torunj si delita vlogo glavnega mesta Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva od leta 1999, pred tem je bilo glavno mesto Bydgoszczevega vojvodstva (1947–1998), še prej pa Pomorjanskega vojvodstva (1945–1947). Od leta 1999 je tudi sedež okrožja Bydgoszcz.

Bydgoszcz je del povezave mest Bydgoszcz-Torunj z mestom Torunj, ki je oddaljeno le 45 km, v povezavi pa živi preko 850.000 prebivalcev. Bydgoszcz je sedež Univerze Kazimirja Velikega, Univerze tehnike in bioloških ved, konzervatorija in Medicinske fakultete Univerze Nikolaja Kopernika iz mesta Torunj. V Bydgoszczu sta tudi znana koncertna dvorana Filharmonia Pomorska in operna hiša Opera Nova.

Iz mestnega letališča Bydgoszcz Ignacy Jan Paderewski so letalske povezave do Varšave, Londona, Dublina, Liverpoola, Berlina, Krakova, Dunaja, Københavna, Birminghama in mesta Weeze. Čarterski leti letijo še v kraje Antalya, Kreta in Tunis. Zaradi bližine rečnih sistemov rek Vistule and Odre v Bydgoszczevem kanalu je mesto pomembno vozlišče vodnih poti po rekah Noteć, Warta, Odra, Elba z Renom in Rotterdamom.[1]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

  • Rast mestnega prebivalstva po letu 1600

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]