Albert Veliki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Albert Veliki
Zahodna filozofija
Srednjeveška filozofija/Visoka sholastika
AlbertusMagnus.jpg
Albert Veliki, freska iz Trevisa iz leta 1352
Ime Sveti Albert Veliki
Datum rojstva 1193
Kraj rojstva Lauingen, Bavarska
Datum smrti 15. november 1280
Kraj smrti Köln
Šola/tradicija aristotelizem v znanostih, Psevdo-Dionizijev novoplatonizem v teologiji
Glavna zanimanja teologija, filozofija, logika, psihologija, antropologija, fiziologija, zoologija, botanika, geografija, meteorologija, geologija, mineralogija, kemija, glasba
Pomembne ideje vpeljava celotnega Aristotela preko arabskih in judovskih filozofov v sholastiko; empirični pristop k znanstvenemu raziskovanju; tišina kot sestavni del glasbe

Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Albert Veliki je bil dominikanski menih, ki je postal znan zaradi vsesplošnega znanja in prizadevanja za mirno sobivanje znanosti in religije.

Velja za enega najvplivnejših nemških filozofov in teologov srednjega veka. Bil je prvi srednjeveški učenjak, ki je uporabil Aristotelovo filozofijo za razlaganje krščanstva. Katolištvo ga je počastilo z nazivom cerkveni učitelj, katerega je prejelo le 33 ljudi. Zgodovinsko gledano je en redkih učenjakov z vzdevkom »Veliki«.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Liber de causis

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Albertus Magnus, Philosophia realis, Demetra, Zagreb, 1994 (COBISS) (v hrvaščini)
  • Maurer, Armand A., »Srednjeveška filozofija zahoda«, Mohorjeva družba, Celje 2001 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]